24
Iƚa'x iye pa'aj pa' Jesús.
(Mateo 28:1-10; Marcos 16:1-8; Juan 20:1-10)
Qa pa' yojo neƚu (domingo) in hats fo'iju' pa'aj sehe', qa pekhewe' efuts qa ikii pa'aj pe' nimeƚuk yeka'xtaxii pekhewe' hats yaji'let ƚesejets ewjisii.* In yamtaxets pa'aj qa yi'wen pe' ƚit'otaxij ute pe' nimeƚuk in nite' i'nji' pa' ƚeji'. Qa uitaxifi pa'aj pe' nimeƚuk qa ham qu' ni'wen pe' ƚ'ajiiki pa' Yatsat'ax'inij Jesús.* Pekhewe'en qa ts'iƚitsi'mkii pa'aj in yi'wen aka'an, ma' qa thxuuƚets iye pa'aj pe' wetsjuk jukhew ts'ap'a'ajupju' leppepep pe' ƚeqhinatai,* ma' qa qi in nijiwei pa'aj qa wonokok'enju'kii yametsju' sehe' in t'upiijukii pa'aj. Qa pe' wetsjuk jukhew qa yit'ijets pa'aj: —¿Inhats'ek in ƚenjeƚtaxiƚijii ke' naxju' hakha' hats nite' wa'm? Nite' i'ni' hane'e'in, hats iƚa'x iye. Menikfelitiƚik'i kakha' hats yit'iƚij ewets in mexe i'ni'kii ha' Galilea, in yit'ij:* “Ha'ne Ƚa's na' Jukhew testi'yij hatse' nekhewe' uƚ'ets jukhew qa' nenji'pha'm pe'qu' cruze' qa' nawa'm. Qa qu' namets wetshetk'ewi'ƚ neƚuts qa' iƚa'xe' iye.”—* Ma' qa pe' efuts qa nikfe'lik'i pa'aj ekewe' wi'tlijei. Qa tepilik'uikii pa'aj pe' nimeƚuk, ma' qa nifelimik'i week ekewe' wekwek pe' once (11) apóstoles qa week iye pekhewep.* 10 Enewe' efuts nifelii pa'aj hekhewe' apóstoles, enewe'en: María Magdalena, Juana, ke' María ƚenene ha' Santiago qa hekhewep iye efuts.* 11 Qa hekhewe'ƚe apóstoles qa hik ƚeqjunyejeyij pa'aj eke' wi'tlijei na'aj wenitƚi'ij qe tefelhitiyik'i nite' yija' qu' ƚunye'je'kii, ma' qa nite' tek'enets pa'aj, yeqeku'.* 12 Qa hakha'ƚe Pedro qa niipha'm qa wekuma'xii pa' i'ni' pe' nimeƚuk, qa teleqhetinifi pa'aj qa uja'xƚe in yi'wen pe' penyilots. Ma' qa ik iye pa'aj qi in yitjuƚaxijpha'm qa yijamti'ijupkii pa'n ƚunyee'jkiiha.*
Pa' ƚunye'jkii pakha' wit'ikheyi'jii pa' Emaús.
(Marcos 16:12-13)
13 Hik pakha'aj pa' neƚuji' pe' wetsjuk pekhewe' tek'enets in nekik'iju' pa' wit'ikheyi'j yamii pa' witset ƚa's ƚii Emaús, ipƚu'umii once (11) kilómetro na' Jerusalén.* 14 Pekhewe'en qi in yifaakateji' pa'aj week aka' ƚunye'jkii. 15 Qa ƚunye'jkii pa'aj pekhewe'en in mexe yifaakateji' pa'aj, qa pa' Jesús qa nijayanpha'm ma' qa ƚijts'eyek pa'aj. 16 Qa pekhewe'ƚe ƚotoi pekhewe'en qa mexeƚe hik ƚunyejei qu' netit'oijo' qe qa' nite' nenikfe'li'ij.* 17 Pa' Jesús qa nifaakanij: —¿Ƚekpa' ƚifaakateji'iƚji' ha'ne wit'ikheyi'jik'i?— Qa teke'lenju'kii pa'aj qi in ika'metetskii pa'aj. 18 Qa pakha' ewi'ƚ pekhewe'en ƚii Cleofas, qa yeku'ƚ pa'aj qa yit'ijets: —¿Me akha' eƚ'ewi'ƚƚe in pakha' ƚataƚik'uiji' na' Jerusalén qu' nite' enikfe'le'ets ekewe' wekwek ƚunyejeyi'kii nakha'an eke' neƚutsik'i?—* 19 Ma' qa pa' Jesús qa yit'ijets pa'aj: —¿Ƚek pekhewe' wekwek?— Pekhewe'en qa yit'ijju' pa'aj: —Kekhewe' ƚunyejeikii kakha' Jesús Nazaret ƚeiƚe', hik kakha' ewi'ƚ profetatax qi pa' ƚet'unha'xijup na'aj yaqsiijkii qa ne'ej yit'ij iye, qa yi'wenijha pa' Dios qa week iye ene' jukhew.* 20 Qa hekhewe' tenek'enhe'yij he' pa'il qa he' tenek'enheiji' ha' witset in inaqyaji'ij qu' natlanhetiiyija, ma' qa yenji'pha'm ke' cruz.* 21 Yekheweli'ƚ qi in humtitaxi'ƚ qu' hik kakha'ye' pakha' qu' naqsijju'ha qa' netwejinhetiiƚe ene' Israel. Qa hatsƚe wetshetk'ewiƚik'i neƚuts kakha' ƚunye'jkii.* 22 Qa na'l iye he' uja'x efuts i'ni'ƚ yitji'teje'm qi in ts'itjuƚati'ƚij iye, qe ikii pa'aj mexe leefiju' ke' ƚenimeƚuk. 23 Qa nite'ƚe yi'wen pe' ƚ'ajiiki kakha'an. Qa nami'ƚyii qa nifelkii in yi'wen pe' angelits qa nifeli'm pa'aj in hatste' iƚa'x iye ka' Jesús. 24 Qa hekhewe' uja'x hekhewe' i'ni'ƚ yitji'teje'm qa ikkii qa yejeƚii iye ke' ƚenimeƚuk pa'aj, qa yi'wen ka' hats yit'ijju' he' efuts, kakha'ƚe Jesús qa nite' te'wenhetii.—* 25 Ma' qa pa' Jesús qa yit'ijets pa'aj: —¡Hayits qa nite' ƚenikfe'li'ƚik'i qa nite' iye aje'eƚ qu' ek'eeni'ƚik'iha week ke' hats nifel ke' profetas'ik'i!* 26 ¿Me nite' yit'ij qu' les ƚe'wise' pa' Cristo qu' naats'e'ej week ekewe' wekwek ma' qa' nuiji'teje'm pa' tenek'enhe'yi' na' wa'sji'?—* 27 Ma' qa nifeeli'mha pa'aj week pekhewe' t'ejuyets pakha'an kekhewe' hats we'nika'ajji' pa'aj, qa ta'ƚijii pe' ƚ'ikahai pa' Moises'ik'i qa teiƚi'ij pe' week ƚ'ikahai pe' profetas'ik'i.* 28 In yamets pa' witset ƚa's Emaús hikpa' yamii pa'aj pekhewe'en, qa pa' Jesús qa we'nitonhiftsin ƚi'ik'i pa'qu' nakji'.* 29 Qa pekhewe'en qa yinijit qu' mexe amane' eku'nijup, qa yit'ijets pa'aj: —A'mane' eku'ni'ƚ yijup. Hats metju' ne' junu'. Hats najaleyiyukii.— Ma' qa yijayanteje'm pa'aj qa amanijup hekhewe'en. 30 Qa ƚunye'jkii pa'aj in hats i'nijupju'kii pa' mesa qu' netekju' qa t'eku'mi' pa' pan qa yit'ijetspha'm ƚe'wisij pa' Dios qa napk'asitju' qa netisijju' pa'aj pekhewe'en.* 31 Qa hik pakha'aj qa hats ƚeke' qu' nenikfe'lij in hik pakha' Jesús, qa aje'eƚƚe qessiikii pa'aj.* 32 Qa yifaakateji' pa'aj hekhewe'en: —¿Me nite' f'uƚfik'ikii pe' intawjets in i'nk'a nifel ine'm na' wit'ikheyi'jik'i, qa yeqethen inemik'iha iye kekhewe' hayiits we'nika'ajji' pa'aj?—* 33 Pekhewe'en qa nite' optotskii iye pa'aj, qa aje'eƚ wapilii iye ha' Jerusalén, qa iwoyitsii in ewi'ƚ i'niji' hekhewe' once (11) apóstoles qa pekhewep iye,* 34 in yit'ijju': —Yijaa'ija in hats iƚa'x iye ha' Yatsat'ax'inij, qa we'nethinets pa'aj na' Simón.—* 35 Ma' qa he' wetsjuk qa nifelimik'i' ek pakha'aj in ƚijts'ekii pa'aj wete'm qa nite'ƚe nikfe'lij pa'aj, qa i'nk'aƚe nikfe'ltaxij in napk'asiti'mju' pa'aj pa' pan.*
Jesús qa we'nethinets pe' ƚ'ijatshenhei.
(Mateo 28:16-20; Marcos 16:14-18; Juan 20:19-23)
36 In mexente' yilitaxijju' pa'aj in yifaakateji' hekhewe'en, ma' qa we'nethinets pa' Jesús ts'ap'aji'ju' ƚeqewuk'u, qa yit'ijji'ju' in wetfelji'ju' pa'aj: —Na' wit'ikesimeya'xƚekii qu' na'ni'ƚ ejup.—* 37 Qa pekhewe'ƚe'en qa qi in nijiwei pa'aj, yumtitax qu' ni'wen pa'qu' wit-si'nq'ale'.* 38 Qa pa' Jesús qa yit'ijji'ju' pa'aj: —¿Inhats'ek in qi in ƚe'nijiwe'yi'ƚ? ¿Qa inhats'ek iye in ƚ'eni'ƚji' eke' witaqjamtikineyejeikii ne' atawjetsi'ƚ?* 39 Jeƚi'ƚ ene' yikoyei qa ene' yif'iyei iye. Yakhaa'ija, nite' ye'tujtseika'. Ku'mi'ƚ yiwetsha qa' enikfe'li'ƚ yiwetsha, qe na'aj witsinq'al ham ƚ'ese'ne' qa ham iye ƚenutse' qa yakha'ƚe qa ƚetsweni'ƚ in week na'l ye'm.—* 40 In yit'ijets pa'aj ekewe'en qa yethiinijha pe' ƚokoyei qa pe' ƚef'iyei iye. 41 Qa in ƚunyejeyek pa'aj pekhewe'en in mexe nite' yumtii'ija qu' hik pakha'ye' qe ta'ƚijupi' pa' ƚesaxitstaxi'mkii qa in yitjuƚaxijpha'mkii iye pa'aj. Pa' Jesús qa yit'ijets pa'aj: —¿Me na'li'ƚ e'm aqi'iƚ qu' hetuj?—* 42 Qa testi'yij pa' ewi'ƚ ƚapk'as pa' wit'osjeyik sehets. 43 Qa t'eku'miju'ƚ qa tuj pa'aj qa week yi'wenij pekhewe'en. 44 Qa yit'ij iye pa'aj: —Aka'an aka' yinifenye'j hik aka' ka' henfeli'ƚ e'mkii in mexe ha'ni'ƚ etji'teje'mkii, in hit'iƚij ewets qu' les ƚe'wise' qu' nafits qa' nasini'ik'iha kekhewe' week yika'ajji' pa'aj ka' Moises'ik'i qa kekhewe' iye ƚafaakanhei ke' profetas'ik'i qa kekhewe' iye Salmos.—* 45 Ma' qa hik pakha'aj pa' Jesús qa yit'ij qhof pe' ƚaqjamtikineyejeikii ma' qa nikfe'lik'i kekhewe' ƚe'lijei pa'aj pa' Intata.* 46 Qa yit'ijets pa'aj: —We'nika'ajji' pa'aj, pa' Cristo qu' nawa'm qa qu' namets wetshetk'ewi'ƚ neƚuts qa' iƚa'xe' iye,* 47 qa aka' ƚii qa' netfelhitii qa hik aka' nata'ƚets qu' nenikfe'lƚetets qa' nili'ij pe' uƚ'ets in yaqsiijkii hats'inha qu' netwumhiti'yik'ui pe' ƚewuƚ'ets ene' week witsetits, qa' nojo'oj na' Jerusalén.* 48 Qa ekheweli'ƚ ƚi'weni'ƚha week ekewe' wekwek qa' enfeli'ƚ.* 49 Qa yakha' qa' he'nukini'ƚ ewetsju' nakha' hats yiwjutsiqen na' Tata. Qa ekheweli'ƚ, amaneye' ekuni'ƚji' ha'ne witset Jerusalén hatse'ƚu' qu' hats estiitaxi'ƚij na' witt'unha'x ta'ƚetspha'm na' wa's.—*
Jesús qa wapiletspha'm na' wa's.
(Marcos 16:19-20)
50 Ma' qa i'nk'aƚe pa'aj pa' Jesús qa yeka'xik'uifik'i pekhewe'en pa' witset, qa yamii pa'aj hakha' meti'm ha' Betania, ma' qa yit'ijipji' pa'aj k'eewe ƚokoyei in iyinipji' pa'aj.* 51 In mexe iyinipji' pa'aj qa ƚeyijƚem in toxi'mets pa'aj hekhewe'en qa tenilesi'yiju'ƚ na' wa'sji'.* 52 Hekhewe'en, in hats yili'ijju' pa'aj in totjoyik'uiju'kii in qi in iyinets, ma' qa wapilii iye pa'aj ha' Jerusalén qi in ƚe'sitsi'mkiiha,* 53 qa week neƚuts yamji'jii pa'aj ke' qi witlijtsitjii qu' niwqinhetji' pa' Dios.*
* 24:1 Hch 20:7; 1Co 16:2 * 24:3 Lc 7:13; 12:4; Hch 1:21 * 24:4 Lc 2:9; 17:24; Hch 12:7 * 24:6 Mt 17:22-23; 26:32; Mr 5:41; 9:27,30-31; Jn 2:19; 1Co 15:4; Lc 9:22,44 * 24:7 Lc 9:22,31,44; 18:32-33; 23:21; 24:46; Mt 17:9,23; Mr 8:31; 9:31; 10:34 * 24:9 Hch 1:15-26; 2:14 * 24:10 Mr 15:40; 16:1; Lc 6:13; 8:2-3 * 24:11 Mt 28:17; Lc 24:41; Jn 20:25,27 * 24:12 Lc 1:21,63; 2:18,33; 4:22; 6:14; 23:53; Hch 2:7; 3:12; 10:32 * 24:13 Ap 21:16; Mt 23:37; Hch 8:1 * 24:16 Lc 9:45; 18:34; Jn 20:14-15; 21:4 * 24:18 Hch 26:26 * 24:19 Lc 4:14,24,34; 18:37,43; Hch 1:1; 2:22; Dt 18:15 * 24:20 Lc 9:44; 18:32; 23:13,21,25; Hch 3:13; 5:30; 13:27-28 * 24:21 Lc 9:22; 13:32; 18:33; 22:20; Hch 1:6 * 24:24 Lc 24:12; Jn 20:2-10 * 24:25 Lc 16:31; 18:31; Hch 26:27; 2P 1:21 * 24:26 Lc 9:26,32; 21:27; 22:69; 24:44-48; 1Co 15:3-5; Hch 2:33; 7:55; 22:11 * 24:27 Gn 3:15; 12:3; 22:18; Nm 21:9; 24:17; 2S 7:12-16; Is 7:14; 9:6; 52:13–53:12; Jer 23:5-6; Dn 7:13-14; Mi 5:2; Zac 9:9; 12:10; Lc 16:16 * 24:28 Mr 6:48 * 24:30 Lc 9:16; 22:19 * 24:31 2R 6:17; Lc 24:16; Jn 20:19,26 * 24:32 Hch 17:3; 1Co 15:3-8 * 24:33 Lc 24:9 * 24:34 Lc 22:32; 1Co 15:4-5 * 24:35 Hch 2:42 * 24:36 Lc 2:14; 7:50; 8:48; 10:5; 19:38; Hch 10:36 * 24:37 Lc 24:5; Hch 10:4; 24:25; Mt 14:26 * 24:38 Jn 14:1,27 * 24:39 Jn 20:25,27; Mt 28:9; Hch 2:31; 17:18,31-32; 23:6-10; 24:15,21 * 24:41 Lc 22:45; Hch 12:14 * 24:44 Lc 9:22,44; 17:25; 18:31-33; 22:37; Hch 13:15; 28:23; Sal 2:6-9; 16:10; 22:1-18; 34:20; 41:9; 69:1-9,20-21,26; 110:1-7; 118:22-26 * 24:45 Lc 9:45; 18:34; 24:27,31 * 24:46 Sal 16:10; Lc 9:22,44; 17:25; 18:32; Hch 8:26-40; 1Co 15:3-4 * 24:47 Hch 1:4-8; 2:38; 5:31; 8:22; Os 2:23; 14:2; Lc 3:3; Gn 12:3; Sal 22:27; Is 2:2; 49:6; Mal 1:11; Mt 28:19-20; Mr 16:15 * 24:48 Hch 4:20,33 * 24:49 Is 32:15; Jl 2:28-32; Jn 14:26; Hch 2:16-21; 4:33; Ef 1:13; Ro 15:13 * 24:50 Lc 19:29; Hch 1:12; Lv 9:22; 1Ti 2:8 * 24:51 Jn 20:17; Hch 1:9-11 * 24:52 Mt 28:17; Lc 2:10 * 24:53 Hch 2:46; 3:1; 5:42