Filiɓri
Mbeɗe ká Pol ɗaa / ha̰ nzoɓ mbika lawri ká Filiɓ
Ɓay ká se tul feri ká ɗo ɓil mbeɗe ni key
Mbeɗe key na Pol naa hul sal ze a ɗaa a píeke ha̰ titire nzoɓ mbika lawri ká i mbṵ tul kḭ ká ɓe kḭ ka ɗaa ri ɗo kuɗu zaɗ ká Maseduwa̰n. Ka kḭi fal feri ká tḭi tul-e káʼa ɗo ɓil-e, a ɗaa taambɔl ha ri ɓay tul sɔ́kɔ ká i sɔ ni. Ká ɓil puo ká Filiɓ na, peɗ ɗáa ɓari nzoɓ fe fére bayluri na ɗara zúɔ kḭ nzoɓ mbika lawri a haa ri séke ɓa pola í ŋgɔŋ ká ɓil mbika law ya. Ɓe ze ɓa fe ká yɔklɔ kér ɓay Pol ha̰ ni ɗáake mbeɗe ni key.
Nzoɓri ká i ɗaa law-ri ɓo tul Krisi na, Ŋgɛrɛwṵru naa ɓay ká tul-ri ha ri zuɔ ziŋ ni. Zúɔ ziŋ Krisi ɓáy tuuka ni na, kal tul feri riw bele pavbaɗ. Ze ɓa na fe ḭi ḭi hɔy tḭi tul nzoɓ hɔy kara, nzoɓke ɗo ɓáy ɗɛkɛkɛ ɓáy suoriya. Sa̰wke mini ze, Pol nzoɓ ndáy nzaapeɗ na, ze ka naa na hul sal hɔy kara, ka ɗaa ɓay key na ɗo ɓil mbeɗe ni key mii: «Ì ɗaa suoriya ká ɓil Ŋgɛrɛmbay ɓaŋguɔ» (4.4).
Máa ɓayri ká ɗo ɓil-e
Feri ká tḭi tul Pol káʼa ɗo ɓil-e: 1.1-26
Fe ɗáa Krisi ɗo ɓa fe mbóro nzoɓ mbika lawri: 1.27–2.30
Tuuka Krisi na kal tul feri riw bele: 3.1–4.9
Taambɔl ɓay tul sɔ́kɔ ká nzoɓ mbika lawri sɔ ni: 4.10-23
1
Soko ká Pol hii ha ri
1 Ɓi Pol ɓuru Timote ká ɓuru ɓa koy peɗ Zezu *Krisi na, ɓuru ɗaa mbeɗe key na ha rì ɓaarì nzoɓ taa Ŋgɛrɛwṵruri riw bele ká ì zuɔ ziŋ Zezu Krisi ká í kaw Filiɓ. Ɓuru hii soko ha rì, ŋgɛrɛri ká i nda faa pol-rì nda̰w, rɔɔ nzoɓ sɔ́kɔ peɗri nda̰w pi.
2 Ndaɗ ɓay haŋa law huoke ɓáy ɗɛkɛkɛ taa Bǎa naari Ŋgɛrɛwṵru, ɓáy Ŋgɛrɛmbay Zezu Krisi ka sáɗ ziŋ rì.
Pol ɗaa nzaa ɓay kere ɓay tul-ri
3 Ɓaŋguɔ na, zaɗka mì ker se tul-rì na, mì ɗaa taambɔl ha̰ Ŋgɛrɛwṵru.
4 Ɓaŋguɔ kpaɗara ká mì ɗo ɗáa nzaa ɓay kere ɓay tul-rì riw bele na, mì ɗaa ɓáy suoriya,
5 ɓay ḭi lɛ, ɓáy titire nam ká ì mbíke law-rì kpṵru tḭi timbɛɗɛ na, ì ɗaa law mbḭw ziŋ ɓuru ha̰ káa Ɓay Kere *Krisi se ɓa pola pola.
6 Mì kɔ ɓa tusuɛ kḭ mii: Ŋgɛrɛwṵru ká tii sa̰w ɗáa peɗ kereke ká ɓil law-rì na, a ɗáa ɓa pola pola kpṵru ha̰ ni ɔ riw bele ɓáy nam ká Zezu Krisi a yḭ́i a vi.
7 Ɗo ɓáy zaɗɛ ɓay haŋa mì ɗo ɓáy kḭri kér ɓayri ká mini key se tul-rì riw bele. Tusuɛke lɛ, mì kɔ rì ɓa wa̰ra law-i. Ze mì naa na hul sal key, mase ɓáy nam ká mì ɗo hɔy mí ka-káa Ɓay Kere Krisi ha̰ nzoɓri kɔ ɓayke ta-taŋ ɓa tusuɛ ɓay na hɔy kara, ɓaarì riw bele na ì ɗo ɓil law kere ká Ŋgɛrɛwṵru ɗaa ziŋ mì na mbḭw hɔy.
8 Ɓa tusuɛ kḭ, mì hii rì ɓáy ɓil law-iri riw bele munu ká Zezu Krisi hii rì. Ŋgɛrɛwṵru ɓa nzoɓ ɓay nasike.
9 Nzaa ɓay kere ká mì ɗaa ha̰ Ŋgɛrɛwṵru ɓay tul-rì na ze ɗo key: mì koɗ ni ɓay haŋa ini ká ì mgba na ka se ɓa pola pola, ha̰ inike ku na ɗaa ha rì tǔuke Ŋgɛrɛwṵru ta-taŋ, a í kɔ́kɔ fe ká ɗo ɓáy zaɗɛ nzɛɗɛm,
10 ɓay haŋa ɓo ì ɓa nzoɓri ká ì maa kɛ́lɛ fe ká ɗo ɓáy kere. Ɓe nda̰w rɔɔ, ì ɓá nzoɓri ká ì *taŋ kaɗ kaɗ ká ɓay mbḭw kara ɗo tul-rì ɓáy nam ká Krisi a yḭ́i a vi na ya.
11 Zezu Krisi ká ɗo ɓil law-rì na, a ɗáa ha rì ɗaa fe kereri ɓaŋguɔ ɓáy zaɗɛ, ɓay ɗáake riŋ ɗika ɓo tul Ŋgɛrɛwṵru nda̰w, písike ni nda̰w pi.
Ɓay Kere Zezu se ɓa pola pola
12 Yṵ-iri, mì hii ɓay haŋa rì kɔ: fe ká tḭi tul-i na, ɗaa ha̰ Ɓay Kere *Krisi séke seɗ ɓa pola pola kḭ hɔy
13 a ha̰ nzoɓ yṵmri riw bele ká i kɔrɔ puo mbay ɓáy nzoɓ ha̰wri riw bele na i kɔ mii, i mgba mì ɓo hul sal ɓay tul peɗ Krisi ká mì ɗaa.
14 Rɔɓay, mgbaka ká i mgba mì ɓo hul sal na, ɗaa wa̰ra ɓo ɓil law ruɔ yṵ-iri ha ri káake káa Ɓay Kere Krisi na ɓáy nun wa̰ra nzoɓ ɓa pola pola taŋ hḭɛ.
15 Ɓa tusuɛ kḭ, nzoɓ ha̰nɛri ká sakra ɓari ku na, i ka-káa Ɓay Kere Krisi ɓáy ɗáa sere, ɓáy kpere ziŋ mì, a roo lɛ, nzoɓ ha̰wri ka-káa Ɓay Kere na ɓáy kér ɓay kere.
16 Ɓari na, i ɗaa peɗke ɓáy law ini; i kɔ nda̰w mii, nam ɓi ká hul sal key na, ɓa Ŋgɛrɛwṵru kḭ ze ha̰ mì naa ɗi ɓay haŋa mì ɓaa Ɓay Kere Krisi ká pol nzoɓ kúŋ sal ɓayri ha̰ nzoɓri kɔ ta-taŋ mii, ɓa tusuɛ ɓay.
17 Nzoɓ nuri ku na, i ka-káa ɓay ká se tul Krisi na ɓáy law ndaya ɓáy kpere. I ɗaa munu í hii ɓay haŋa kɔ́kɔ sɛkɛ fe ɓi ká ɓil hul sal na ka ká̰y tul kḭ ɓa pola pola.
18 Ze i kaa na káa Ɓay Kere Krisi ɓáy law ndaya mase ɓáy law kere hɔy kara, yɔklɔ mì mbḭw ya! Káa Ɓay Kere Krisi na se ɓa pola pola a ha̰ mì ɗaa suoriya ká ɗi.
Mì ɗáa suoriya ká ɗi ɓa pola rɔɓay,
19 ɓay ḭi lɛ, mì kɔ nda̰w, taambɔl nzaa ɓay kere ká ì ɗaa, rɔɔ ɓáy Tem taa Zezu Krisi ká sɔ mì ká ɗi nda̰w na, feri riw bele ká tḭi tul-i ku na, ɔ́rɔ ɓie lɛ, Ŋgɛrɛwṵru a haŋa mì ziŋ pam.
20 Fe ká mgba law-i ɓamba ká mì ɗaa law-i te ɗi nzokɗo na, ɓa haŋa sahoy ka sɛ mì ká tul fe mbḭw ká mì ɗaa na ya, roo lɛ, timbɛɗɛ key ká mak vǎw na, mì kaw ɓáy kumnun mase mì hu na hu hɔy kara, feri riw bele ká mì ɗaa na, mì ɗaa taŋ hḭɛ ɓay haŋa ɓo, nzoɓri kɔ́ke mina ze Krisi ɓa bawda nzoɓ lɛ!
21 Ɓa tusuɛ kḭ, káw ɓáy kumnun ɓi na, mì hii ɓay ɗáa mbay ɓo tul Krisi. Ze mì hu hɔy kara, ɓa fe ká yḭ̀i a ndaɗ ɓamba rɔɓay!
22 Roo lɛ, zaɗka mì káw ɓáy kumnun ká tusiri key ɓa pola rɔɓay, a mí maa sɔ́kɔ nzoɓri ha ri ŋgɔŋ ká ɓil mbika law lɛ, káw ɓáy kumnun mase, huɗ hɔy kara, fe ká law-i hii na mì kɔ ya ɓáy.
23 Ɓil law-i nzaa ɓay ɓa siɗi: mì ɗaa kɔn pɔ́ŋ tusiri key ɓay vǎa káw ziŋ Krisi, ɓe ze ɓa fe ká ndaɗ ɓamba tasiri.
24 Roo lɛ, ɗo nun haŋa mì kaw tusiri key mí sɔ rì.
25 Munu ká mì kɔ feke ɓa tusuɛ na, mì kɔ lɛ mì káw ɓáy kumnun ɓáy, mì kɔ lɛ, mì káw ziŋ rì riw bele ɓay sɔ́kɔ rì ha̰ mbika law ɓaarì ŋgɔ́ŋke ɓa pola pola, a í ziŋ suoriya ká ɗi.
26 Ɓe nda̰w rɔpiɛ, nam ká mì yḭ́i ɓa kḭ ɓay kɔ́kɔ rì na, a ɓá fe sa̰w ndáka giri sùo-rì ɓa pola pola ká ɓil Zezu Krisi ɓay tul fe kere káʼa ɗaa ɓay tul-i.
27 Ɓa ḭi ḭi hɔy kara, ì se simseɗ ka maa ɓáy Ɓay Kere Krisi na. Ɓe rɔɔ, mì se na mí kɔ rì, mase mì ti sakra ɓaarì ya hɔy kara, mi laa mii, ì mgba law-rì ŋgɔ-ŋgɔŋ maa kḭ, a í ru-ruy ɓay tul tusuɛ ɓay ká ɗo ɓil Ɓay Kere Krisi.
28 Ì ha̰ hḭɛ nzoɓ tul ŋga̰ni ɓaarì ka ɗáa rì mbḭw ya. Ɓa fe ká kiɛ ri mii, i ɓa nzoɓri ká i ɓi-ɓiɛ; a ɓaarì laa lɛ, ì ɓa nzoɓri ká ì ziŋ pam. Feke ku na uru saa luo Ŋgɛrɛwṵru,
29 ɓay ḭi lɛ, Ŋgɛrɛwṵru ɗaa law kere ziŋ rì ɓay haŋa rì ɗáake peɗ Krisi, ɓa ɗáa law ɓo tul-e hɔy ya, roo lɛ, ɓay kɔ́kɔ sɛkɛ fe ɓay tul-e nda̰w pi.
30 Timbɛɗɛ key na, ì ɓa bǎw ruy ɓi ká se tul Ɓay Kere Krisi. Ruyke ku na, ɓa taa mbḭwke ká ì kɔ mì ɗo nzi-ɛ ká pola na. Ruyke na ɓáy ze ɗo kpṵru tḭi vuri key; ɓa fe ká ì kɔ nda̰w.