22
Law ɓay ká se tul nam suoriya ya̰aŋa kḭ
(Luk 14.15-24)
1 Zezu mbi law ɓay kḭ na rɔɓay, a ɓǎake ɓay ha̰ nzoɓri ká i ɗo láa ɓay ɓe na mii:
2 «Síe ká Ŋgɛrɛwṵru re mbay ká tul nzoɓri ká tusiri key na ɗo munu ɓa mbay ká ɗaa bawda fe sṵm suoriya ya̰aŋa má̰y ha̰ vi-e,
3 a ɗi nzoɓri ká ɓay haŋa ri vi zaɗɛ. Zaɗka namke na vi báyḭi lɛ, ka pie leɗ káw ɓeri vǎa ɗi nzoɓri káʼa ɗi ri pola na ɓay haŋa ri ví sṵ fe sṵm suoriya na. Roo lɛ, nzoɓkeri na i hii vika ya.
4 Lɛɛ, mbay na pie leɗ káw ɓe kḭri rɔɓay a ɓaa mii: “Ì vǎa ɓaa ha̰ nzoɓri ká mì ɗi ri pola na mii: ‘Timbɛɗɛ key na, mì leke fe sṵm suoriya ɓi na zuɔ zeɓ zeɓ ro. Nday ɓiri ɓáy vuy ɓiri ká ŋgɔɓ ndaɓ ndaɓ na, mì i ri ro. A feri riw bele na, mì leke zuɔ zeɓ zeɓ ro. Ì vi ɓo, í sṵ fe sṵm suoriya ya̰aŋa kḭ na.’ ”
5 Báyḭi lɛ, nzoɓri káʼa ɗi ri na, i ker se tul ɗiw ɓe na mbḭw ya. Nzoɓ ha̰a ha̰a lɛ, mbi faa a se zaɗ seɗ ɓe. Nzoɓ ni zɔl a se wáa ɓe, a nzoɓ nu zɔl a se zaɗ fɛ́rɛ nun lari ɓe laa.
6 A nzoɓ ha̰wri laa lɛ, i mgba leɗ káw ɓeri na, í ɗara ri mboloŋ mboloŋ a í i ri.
7 Zaɗka mbay na laa ɓayke munu báyḭi lɛ, law-ɛ fa̰a ni puu-u ha̰ ni mbi nzi-ɛ, a pie nzoɓ yṵm ɓeri ha ri vǎa i ri, a í nzuɗ puo ɓari ɓáy huu kpoy kpoy.
8 Falɛ ku báyḭi lɛ, mbay na ɓaa ha̰ leɗ káw ɓe kḭri mii: “Fe sṵm suoriya ya̰aŋa kḭ na, mì leke zuɔ zeɓ zeɓ ro. Roo lɛ, ɓari ká mì ɗi ri na, fe ɗáa ɓari maa ɓay haŋa ri vi ya.
9 Munu zu lɛ, ì se ɓáy waɗ faari a í ɗi nzoɓri riw bele ká ì ziŋ ri na ha ri ví sṵ fe sṵm bawda suoriya na.”
10 Báyḭi lɛ, leɗ káwri na i se ɓáy waɗ faari, í mbṵ nzoɓri riw bele ká i ziŋ ri na: nzoɓ law ndayari nda̰w, nzoɓ law kereri nda̰w pi. Ɓe ze, ha̰ ɓil hul fe sṵm suoriya na mbaa ɓa nzoɓri mɛr mɛr.
11 «Báyḭi lɛ, mbay na nduo a se hula, a kɔ nzoɓri ká i kaw nzaa tutakra fe sṵm na. Lɛɛ, ka kɔ wa̰ra nzoɓ mbḭw ká nduo gari séke zaɗ suoriya ya̰aŋa kḭ na ya hɔy, kal a kaw ɗi nda̰w.
12 Lɛɛ, mbay na vǎa vbi ni mii: “Nzoɓ buɔ-i, ɗaa mina nda̰w rɔɔ, mù nduo mú vi zaɗ suoriya ya̰aŋa kḭ na key, taŋ ndúo gari ya̰aŋa kḭ na lɛ?” Lɛɛ, zaɗ ɓay zee leɗban na sɛl.
13 Ɓe nu ku ro, mbay na ɓaa ha̰ leɗ káw ɓeri mii: “Ì mgba ni í siŋ ɓal-ɛri ɓáy nduo-ɛri, í vbu ni ɓo zaɗ ká sii nduŋ ká kɛlɛ. Ɓa zaɗ ká nzoɓri rɛ́kɛ rɛw ɓáy mbii nun-ri mgboɓo mgboɓo, a í sṵ sere-ri ŋgɛ̌r ŋgɛ̌r ká ɗi.”»
14 Báyḭi lɛ, Zezu siŋ tul law ɓay na a ɓaa mii: «Ŋgɛrɛwṵru ɗi nzoɓri ŋgḭi ɓamba, roo lɛ, nzoɓri káʼa nan ri na, i ŋgḭi ya nzɛkrɛ hɔy.»
Vbiw Fariziri ká se tul larimbuo
(Mrk 12.13-17; Luk 20.20-26)
15 Báyḭi lɛ, *Fariziri vǎa mbṵ kḭ í nzaara faa ɓay nzáa nzaa Zezu ɓáy faa vbiwri.
16 Falɛ ku báyḭi lɛ, i pie nzoɓ ha̰nɛri ká i ɓa leɗ nduoɓal-ri, ɓáy Ziɓ ha̰nɛri ká i zuɔ fal Mbay *Eroɗ na ha ri vǎa ɓaa ha̰ Zezu mii: «Mbay, ɓuru kɔ nda̰w, ɓo na mù ɓaa sùo ɓay, a mú fere nzoɓri tusuɛ ɓay ká se tul fe ɗáa ká rii law Ŋgɛrɛwṵru. Mù ya̰a kér ɓay nzoɓ mú ɗáake fe ya, ɓay ḭi lɛ, ɓo na mù ɓaa ɓay ziŋ nzoɓ taŋ náa nun nzoɓ.
17 Munu zu lɛ, mu tína kér ɓay ɓo ha̰ ɓuru laa. Wa̰a, *bol kusol naari ha̰ faa ɓay haŋa nzoɓ puo larimbuo ha̰ Mbay Sezar mase, ha̰ faa ya lɛ?»
18 Báyḭi lɛ, Zezu kɔ kér ɓay ɓari ká ndaya na a ɓaa ha ri mii: «Ɓaarì nzoɓ nzaa rúɔ ɓayri! Wa̰a, ɓay ḭi nda̰w rɔɔ, ì nzaa nzaa-i ɓay mgbaka mì ɓáy ɓay lɛ?
19 Lari ká i púoke larimbuo na, ì kíɛ mì ha̰ mi kɔ.» Lɛɛ, i tina lari na mbḭw í kiɛ ni.
20 Báyḭi lɛ, Zezu yḭ̀i a vbi ri mii: «Tul nzoɓ, ɓáy riŋ nzoɓ ká i vbie ɗo lari key na wa̰a, ɓa nzoɓ ve zu lɛ?»
21 Lɛɛ, i yḭiŋra ɓáy ɓay ha̰ ni mii: «Ɓa Mbay Sezar.» Báyḭi lɛ, Zezu mbi ɓay a ɓaa ha ri mii: «Munu zu lɛ, feri ká ɗo ɓay tul Mbay Sezar lɛ, ì ha̰ Sezar, a feri ká ɗo ɓay tul Ŋgɛrɛwṵru laa lɛ, ì ha̰ Ŋgɛrɛwṵru.»
22 Zaɗka Fariziri laa ɓay ká Zezu ɓaa ha ri munu na báyḭi lɛ, tuku ri ha ri kaw yer a í pɔŋ ni í zɔl yɔ́rɔŋ yɔrɔŋ.
Vbiw Sadusiri ká se tul tḭ́i saa luɔ huɗ
(Mrk 12.18-27; Luk 20.27-40)
23 Báyḭi lɛ, ɓáy ɓil namke ku na *Sadusiri soro í vi luo Zezu. Ɓa ɓari Sadusiri na ze i ker í ɓaa mii, nzoɓ hu lɛ, ti tḭ́i saa luɔ huɗ ya.
24 Ro, í vi vbi Zezu mii: «Mbay, *Moyze ɓaa mii, zaɗka nzoɓ hu taŋ mbóŋ nzoɓ lɛ, ndaɗ ɓay haŋa yṵ-ɛ ka ya̰a má̰y pile ɓe na a mboŋke nzoɓ, a kɔ̌rɔke mḭiri yṵ-ɛ ká hu na.
25 Báyḭi lɛ, nzoɓ ɓáy yṵ-ɛri tul-ri tɔnɔ say i ɗo sakra ɓuru. Ŋgɛrɛ leɗ ká ya̰a má̰y na hu taŋ mboŋke nzoɓ, a pɔŋ má̰y pile na ha̰ tɔŋnɔ fal-ɛ.
26 Nzoɓ ndeke ɗi siɗike na ví hu a pɔŋ má̰y pile na ha̰ nzoɓ ndeke ɗi sayke. Nzoɓ ndeke ɗi sayke na kara feke ɗo ziŋ ni munu na nda̰w, ha̰ ɓari ká tul-ri tɔnɔ say na, i ya̰a má̰yke na a í hu taŋ mboŋke nzoɓ ɓáy zaɗ ɓari riw bele.
27 Ká fal huɗ ɓari ku riw bele na, má̰y na kara ví hu nda̰w.
28 A munu ku wa̰a, síeke ká nzoɓri tḭ́i saa luɔ huɗ na, nzoɓ ve ká sakra ɓari ká tul-ri tɔnɔ say ku na, má̰y na a ɓá taa ɓe lɛ, ɓay ḭi lɛ, ɓari ká tul-ri tɔnɔ say riw bele na, i ya̰a ni ya̰a ɓáy zaɗ ɓari.»
29 Lɛɛ, Zezu yḭiŋra ɓáy ɓay ha ri mii: «Ɓaarì na ì wṵru faa, ɓay ḭi lɛ, ɓay ká ɗo ɓil mbeɗe Ŋgɛrɛwṵru na, ì laa ya nda̰w, a í kɔ hṵrusuo Ŋgɛrɛwṵru ya nda̰w pi.
30 Tusuɛke lɛ, síe ká nzoɓri tḭ́i saa luɔ huɗ na, wa̰rari ɓáy má̰yri i ti ya̰aŋa kḭ ya, roo lɛ, i ɗoko munu ɓa leɗ nzaapeɗ Ŋgɛrɛwṵruri ká nulue.
31 A ɓay ká se tul tḭ́i nzoɓri saa luɔ huɗ na wa̰a, ì kḭi ɓayke ká Ŋgɛrɛwṵru ɓaa ɗo ɓil mbeɗe ɓe ha rì na ya hɔy lɛ woo? Fal huɗ *Abaraham nda̰w, Izak nda̰w, rɔɔ ɓáy *Zakoɓ nda̰w na, bole ɗi ɗi nda̰w rɔɔ Ŋgɛrɛwṵru ɓaa mii:
32 “Mì ɓa Ŋgɛrɛwṵru Abaraham, Ŋgɛrɛwṵru Izak, a mí ɓa Ŋgɛrɛwṵru Zakoɓ nda̰w.” Munu zu lɛ, Ŋgɛrɛwṵru na ɓa Ŋgɛrɛwṵru nzoɓ káw ɓáy kumnunri ɓo, ka ɓa Ŋgɛrɛwṵru nzoɓ huɗeri ya.»
33 Ruɔ nzoɓri ká i laa ɓay fe fére Zezu na tuku ri ha ri kaw yer riw bele.
Bol kusol ká kal taa ha̰wri riw bele
(Mrk 12.28-34; Luk 10.25-28)
34 Zaɗka *Fariziri laa mii, Zezu mgba nzaa *Sadusiri na báyḭi lɛ, i mbṵ tul kḭ,
35 lɛ, nzoɓ mbḭw ká sakra ɓari ká ɓa nzoɓ fére nzoɓri *bol kusol Ziɓri na soro ɓa lakun Zezu ɓay nzáa nzi-ɛ ɓáy ɓay, ze a vbi ni mii:
36 «Mbay, ká ɓil *mbeɗe bol kusol naari na wa̰a, bol kusol taa ha̰a ze kal taa ha̰wri riw bele lɛ?»
37 Lɛɛ, Zezu yḭiŋra ɓáy ɓay ha̰ ni mii: «“Ŋgɛrɛmbay Ŋgɛrɛwṵru ɓo na, mù híi ni ɓáy ɓil law-ari riw bele nda̰w, ɓáy pa̰ra nun sùo-ɔri riw bele nda̰w, rɔɔ ɓáy kér ɓay ɓori riw bele nda̰w pi.”
38 Ɓe key ze ɓa titire bol kusol ká kal taa ha̰wri riw bele.
39 A bol kusol ndeke ɗi siɗike ká ndaɗ ɓamba tasiri a rìi bol kusol taa titireke nda̰w na ze ɗo key: “Mù híi kṵ-ɔ munu ká sùo-ɔ ɓo kḭ.”
40 Bol kusol niri ká siɗi key na, mbṵ fe fére mbeɗe bol kusol *Moyze ɓáy taa *nzoɓ ya̰aŋa ɓayri saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru riw bele.»
Ɓay ká se tul Krisi, vu bulu Mbay Daviɗ
(Mrk 12.35-37; Luk 20.41-44)
41 Nam mbḭw munu *Fariziri mbṵ kḭ. Zaɗka Zezu kɔ ri na báyḭi lɛ, ka vbi ri ɓay mii:
42 «Ì ker ɓay mina ze ká ɓil law-rì lɛ? *Krisi, nzoɓ ká Ŋgɛrɛwṵru waa ɓay píe ni ví ya̰a nzoɓri na wa̰a, ka ɓa vu bulu ve lɛ?» Lɛɛ, i yḭiŋra ɓáy ɓay ha̰ ni mii: «Ka ɓa vu bulu Mbay *Daviɗ.»
43 Báyḭi lɛ, Zezu yḭ̀i a vbi ri ɓay mii: «A munu ku wa̰a, ɗaa mina nda̰w rɔɔ, Mbay Daviɗ ká ɓaa ɓay ɓáy faa Tem Ŋgɛrɛwṵru na ɗi ni ɓa Ŋgɛrɛmbay lɛ? Mbay Daviɗ na ɓaa mii:
44 “Ŋgɛrɛwṵru Ŋgɛrɛmbay ɓaa ha̰ Ŋgɛrɛmbay ɓi mii:
‘Mu ví káw tunduo hoɗo ɓi,
kpṵru maa ɓáy haŋa mì haw yṵm ká tul nzoɓ tul ŋga̰ni ɓori
ha ri ɗo ɓa fe ɗáa ɓal-a zuɔ ɗi’.”
45 «A zaɗka Mbay Daviɗ ɗi Krisike na ɓa Ŋgɛrɛmbay na wa̰a, ɗaa mina rɔɔ a yḭ́i a ɓa vu bulu Mbay Daviɗ nda̰w lɛ woo?»
46 Lɛɛ, nzoɓ mbḭw káʼa yḭiŋra ɓáy ɓay ha̰ ni na tiya. Úru saa namke ku na nzoɓ mbḭw káʼa zíŋ faa ɓay vbika ni ɓay na ti mbǎa.