12
God ta jangu indari iji avo Iesu na ahe poekena
(Mark 2:23-28; Luke 6:1-5)
Eto iji isapa amita ambota God ta jangu indari iji amina Iesu te amita ambotani te na degi amo embo ta rice pure jo ta avo eto pahue Iesu ta ambotani na beuje unu rice isapa pojeto humbuto india. Ari avo Pharisee embomeni na kito Iesu ta degi ta ke einge ea, “Amo God ta jangu indari iji rate do eto no ambotani na dagota ke pepeni poeketo pure ere ore!” ainge eo Iesu na ke mine einge ena, “Ungota ohihi David na ari ainge dombo ena avo ungo ke eheketo kiaere? Iji vahai amina amite amita embomeni te na beuje unu indari nei hambae eto God ta bande ta horeto bread mahu God ta degi hande ikari avo humbuto india. Eto bread amo ke pepeni avo eto Priests na pere indagora rate beuje avo eto bread humbuto india. Eto nei amo Moses ta ke pepeni kajari ai ta ke vahai mihia avo priests na temple jo ta God ta jangu indari iji te pure eagora amo ke pepeni poekagora rate amo enana ta pure avo eto eagora avo eto amita sapura irae. Na ungota degi erena, Temple ta ari avo ari eha nau degi ta eto puvuja amina dembihia amita be amo God ta ke ta einge kajarira. ‘Amo ungota o teto heveto pene ikari mane rate jo ari avo uje ere ona.’ ainge God na eria eto ke emita be kiaeheva amo ungo na ari sapura ae embomeni erevi avo mane pehumba aheva ke be amo Embo ta Meni amo God ta jangu indari iji amita simba ari embora.” ainge Iesu na ahe poekena.
Ingeni meni pehari embo avo Iesu na enu ingeni javotoho ena
(Mark 3:1-6; Luke 6:6-11)
Eto Iesu na degi avo toto God ta pari ari bande ta horena. 10 Eto ai ta embo ingeni meni-pehari mihina avo eto embomeni na Iesu koto ta pehumba asi pambuto einge eto ingia, “Eto embo na God ta jangu indari iji te embo au kojasuja amo dagota ke pepeni poekaute?” ke ainge eo, 11 Iesu na ke mine einge ena, “Eto ungo embo vahai ta o sheep na hoto hu be ta veasuja amo o mamo na veto ohikau vihoute? Aisuja, 12 eto o sheep ta mine amo embo ta mine ainge mane, isapara, avo eto embo na God ta jangu indari iji te embo nei hondate aisuja amina ungotenau ke pepeni mane poekasuja” ke ainge Iesu na embomeni ta degi ijie 13 ingeni meni-pehari embo ta degi ke einge ena, “No ingeni jujuruke” ainge enu ingeni jujurukenu ingeni nei javotoho amiga inono ena. 14 Ari avo Pharisee embomeni na kito tumo eto degi amo toto pambuto daingeto Iesu taro pehasuja avo ihiketo ke kasea.
Iesu amo God ta ke agi ari Meni ra
15 Eto Pharisee embomeni na Iesu taro pehaja ke kasea avo kito degi avo toto pahunu embomeni isapamane ambo ambo ue pambua. Eto ambure embomeni avo Iesu na kito enu kokojekeo 16 tapa do ena avo ke hande eagore amita javo peni eaguja haekena. 17 Eto ke ainge ena amita be amo God na peroveta Isaiah ta degi ke einge enu kajena avo puvuroja ena, 18 “Nau pure ari Meni siriketo humbena amo erevira. Na embo erevi osa ere ona eto amita ari tapa kogue tunga javotoho ere ona. Na amita degi Ahihi nau ikano veto horau embo tapa ta ari siriketo hajire ikasona amita duru avo enda tapa ta hande aisuja. 19 Eto amina gagaha eto boru jumbari ke mane aisuja. Eto da arahata heteto ke isara na mane aisuja. 20 Rate amina ivo ambu embomeni orero orero eto simba ue hondate ara uje eagora embomeni avo jo au pure ngahia au irae au ari jajavotoho pere hetasuja. 21 Eto enda tapa na nau pure ari meni kogue ari javotoho puvuresuja avo hotembihe tunga javotoho aisora.” ainge enu Peroveta Isaiah na kajena.
Satan ta sovera avo Iesu ta sovera na dembena
(Mark 3:20-30; Luke 11:14-23)
22 Eto embo vahai ahihi sapura na horari avo eto pe vahaikari eto tihi vahaikari avo embo na Iesu ta degi humbuto puvuo Iesu na enu tihi te pe te hirikenu kogue ke ena. 23 Eto Iesu ta ari avo embomeni na kito vani vini ue ke einge mine ara ea. “Embo emo ungotenau hondate ari embo David ta Meni eha puveite?” 24 eto Pharisee embo na ke avo ingito tumo ue ke mine einge ea, “Ahihi sasapura ta tihi jigari javo Beelzebul amina sovera embo emita degi ikihioi amina ahihi sasapura ohimbaguja.” ke ainge eo 25 Iesu na enana ta jo kito ke einge ena. “Ungo do ere hotembiheve? Eto enda vahai na ereto kaheketo oenga viha eto isoro aisora enda amo ivo ambu eto iji koso mane iresuja. Eto da retemo javo vahai na kaheketo isoro aisora amo sapura be eto irae aisuja, 26 eto ainge dombo Satan ta pure ari embomeni na ungo oenga kaheketo oenga viha eto isoro ahera amo mahu irae ahera. 27 Eto na ahihi sasapura Beelzebul ta sovera na ohimbari ke ereva rate ungota ambotani na ahihi sasapura ohimbagora amo sovera amuta na ere ore? Eto ungota ambotani na ahihi sasapura ohimbagora avoeto enana na ungota ari avo mahu siriketo kito sapura ke erera. 28 Amo Beelzebul ta sovera na ae rate God ta Ahihi na sovera ikihioi ahihi sasapura ohimbagona. Eto ari nau avo kogue God ta tihi jigari iji ungota degi puvija avo ke be evujo. 29 Eto nei amo embo na vuvure embo ta bande pejeto kihi andiresuja kito amita bande pejeto donda pegene aisuja. Kihi andirae amo mane pegene aisuja. 30 Eto ke be amo embo amuna namoga kajuae aisuja amo nau kitoho aisuja eto nei o togo jigari embo namoga pure aisora rate namoga pure ae embomeni amo kitoho eto o ujekari embomeni pere ra. 31 Avo eto ungota degi erena embo na ari sapura tapa do aisuja pe na eto ari na amo God na hotembeto toari haitera, rate embo amuna God ta Ahihi Otohu ta degi ke sapura aisuja. Ungo na ere ova avo God na mane hotembeto toasuja. 32 Eto embo amuna Embo ta Meni ta degi ke sapura aisuja amo God na hotembeto toari haite ra. Rate embo na Ahihi Otohu ta degi ke sapura do aisuja ke avo God na mahu te eha te eto ambota mane hotembeto toasuja.”
Ji be javotoho te sapura te
(Luke 6:43-45)
33 “Eto ji javotoho amita be amo javotohora eto ji sapura ta be amo sapurara. Eto ji javotoho retemo sapura re amo ji be na kito heka eagora.
34 Ungo o koso o ta meni undira, ungo embomeni sasapura avo eto ke javotoho ari inono ae ra. Eto jo enetasuja amo pe ta puvuresuja. 35 Eto embo javotoho na ke hande asi jo ta jombure aisuja amo javotoho hambuto hande ikasuja, rate embo sapura na ke hande aisi jo ta jombure aisuja amo ke sapura pere hambuto hande aisuja. 36 Eto ungota degi erena God na embo ta ari sirikasuja iji te embo na enda ta mihie ke sapura vahai do ijija avo mane teto hatiresuja rate tapa harikari perekari aisuja. 37 Eto ke do ere ovova amina God na ungo siriketo ungo embo javotoho retemo sapura ke aisuja.”
Pharisee embomeni Iesu na ari vahai God ta sovera humbuto aja penunu ea
(Mark 8:11-12; Luke 11:29-32)
38 Eto ke pepeni ahe poekari embopo te Pharisee embomeni nei uhoho na ereto ke einge ea, “Ahe poekari embo, God ta sovera humbuto ari vahai e kiore.” ainge eo. 39 Iesu na ke einge ena, “Ungo God kiae ari sasapura na enetari embopo, na God ta hajire kesi uje ere ova rate mane kesova be! God ta hajire vahai be ano kesova amo Peroveta Jonah amita ari avo ano kesova. 40 Eto Jonah na iji 3 ainge eva o peni amita hini jo ta evina ainge dombo Embo ta Meni na iji 3 ainge eva jo ta iresuja. 41 Eto embo Jonah na ereto da Nineveh embomeni oje kahenu enana ingito ari sasapura toto God ta degi puvua avoeto sirikari iji te God na au da Nineveh embomeni na ereto ungo pehumba aisora. Eto be ingivujo. Jonah ta ari amo isapara rate ari eha humbuto ere hona amo peni vahai be ra. 42 Eto enda Sheba ta Queen na degi hoi be ta eto puvuto King Solomon ta oje kahari ke inginu jo haperekena avoeto God na ke sirikari iji te Sheba ta Queen na ereto ungo nau ke ingae eagova embomeni avo pehumba aisuja. Solomon ta ahe poekari amo isapa rate nau amo peni be ra.”
Ahihi sapura egerembeto puvuresuja
(Luke 11:24-26)
43 “Eto ungo embo sasapura eha miheva ungo ta degi do puvuresuja avo oje kahasona ingivujo. Ahihi sapura na embo toto ere pahua rate irari nei jombure ere umakara ojaga tambu pere 44 avoeto irari mahu ta egerembeto puvuresuja eto bande gajiketo egeto ari avo kito tunga javotoho 45 eto pambuto namei kamei tapa 7 ungo sasapura pere amiga iresi humbuto puvuresuja. Eto embo amita sapura kihi amo isapara rate jo be egae hamo avo egehija avoeto amita sapura amo hamo ta hamo ta ere ua ainge dombo ungo na ere ova.”
Iesu na amita e te amita namei kamei te amo amunure avo harikena
(Mark 3:31-35; Luke 8:19-21)
46 Eto Iesu na embomeni ta degi ke ijie mihinu amita e te namei kamei te Iesu ta degi ke asi araha tambuta simba mihio, 47 embo vahai na kito Iesu ta degi ke einge ena, “Ki, no aja te namei kamei te no degi ta ke asi puvuto araha ta umo simba mihera,” ainge enu 48 Iesu na ke mine einge ena, “Nau aja amunure eto nau namei kamei amunure?” ainge eto 49-50 amita ambotani ta degi ingeni na kihito einge ena, “Embo amuna nau Mama uhu ta iraguja amita ke agi eaguja amo nau namei kamei te du emone te aja mane te ra avoeto nau namei kamei be eto aja be amo erevira” ainge Iesu na ena.