18
Pʉn niꞌigʉ mʉj
1 Ma̱ tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn jyajty, ja ꞌyʉxpʉjkpʉdyʉ Jesús ñimiinʉdʉ es yajtʉʉjʉdʉ:
—¿Pʉ́n ma̱ ʉʉdsʉty waanʉ mʉj tsa̱jpótm?
2 Net ja Jesús dyaxʉ tuꞌugʉ ʉna̱ꞌkuꞌunk, es tpʉjtáky kujkꞌám ma̱ ja ꞌyʉxpʉjkpʉty,
3 es tꞌanma̱a̱ydyʉ:
—Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉdʉ, pʉn miidsʉty kyaj mdʉgatstʉ es mjʉmbítʉt éxtʉmʉ tya̱dʉ ʉna̱ꞌkuꞌunk, kyaj mdʉ́kʉt ma̱ ja tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn.
4 Es dʉꞌʉn diꞌibʉ niꞌigʉ myʉda̱jtypy ja mʉjꞌa̱jtʉnʉ tsa̱jpótmʉdʉ, yʉꞌʉyʉ dʉꞌʉn diꞌibʉ yuunk náxypyʉp es jyʉmbity éxtʉmʉ tya̱dʉ ʉna̱ꞌkuꞌunk.
5 Es ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ ꞌyaxá̱jʉp mʉdʉdsʉ nxʉʉgyʉjxm tuꞌugʉ ʉna̱ꞌkuꞌunk éxtʉmʉ tya̱a̱dʉ, nan xyꞌaxá̱jʉpts ʉj.
Pʉroobʉty ko pekyoty nyajka̱ꞌa̱m ja wiink ja̱ꞌa̱y
6 ’Es pʉn ja pʉ́n dyajpekykyaꞌay niduꞌugʉ tya̱dʉ ʉna̱ꞌkuꞌunk diꞌibʉts ʉj xymyʉbʉjkp, waanʉ oy pyʉdsʉꞌʉmxʉty yʉꞌʉ kooxyʉp yajtukꞌyoꞌkmʉwʉʉnʉ tuꞌugʉ mʉj pa̱a̱n es yajkujʉbijpnáxʉt mejyñóty.
7 ¡Pʉroobʉ naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱y, jaꞌa ko may diꞌibʉ yajpekytyuump! Dʉꞌʉñʉm jyata̱ꞌa̱ñ, per ¡pʉroobʉ tadʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ wiinkpʉ yajpekytyiimpy!
8 ’Pa̱a̱ty pʉn myajpekytyuunʉp tuꞌugʉ mgʉꞌʉ o tuꞌugʉ mdeky, niboot es ʉxjʉwip jagam. Waanʉ oy ko mnʉjxʉt tsa̱jpótm ma̱ ja jikyꞌa̱jtʉnʉ winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ, éxtʉm mba̱a̱t njʉna̱ꞌa̱nʉm kʉtuk o tekytyuk, es kʉdiinʉm ko myajpʉjta̱ꞌa̱gʉt ma̱ ayoodákn mʉt majtsk aduꞌumʉdyʉ mgʉꞌʉ mdeky.
9 Es pʉn myajpekytyuunʉp tuꞌugʉ mwiin, juut es ʉxka̱ꞌa̱ts. Waanʉ oy ko mnʉjxʉt tsa̱jpótm ma̱ ja jikyꞌa̱jtʉnʉ winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ, éxtʉm mba̱a̱t njʉna̱ꞌa̱nʉm mʉt tuk aduꞌum jeꞌeyʉ mwiin es kʉdiinʉm ko myajpʉjta̱ꞌa̱gʉt ma̱ ayoodákn mʉt majtsk aduꞌumʉdyʉ mwiin.
Borreegʉ diꞌibʉ tʉgoy ijxpajtʉn
10 ’Katʉ xyꞌʉxtijy ni tuꞌugʉ tya̱dʉ ʉna̱ꞌkuꞌunk. Pes nꞌanʉʉmʉdʉ ko jam tsa̱jpótm ja ánklʉsʉty wyinꞌijxtʉʉdʉp ja nDeedyʉts tsa̱jpótmʉdʉ.
11 Mʉt ko ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, tʉ nmíñʉts esʉts nyajnitsoꞌoga̱ꞌa̱ñ diꞌibʉ naty tʉ tyʉgoy.
12 ’Nꞌokpʉjtákʉm pʉn ja pʉ́n tmʉdaty mʉgoꞌpxʉ byorreegʉ es ꞌyʉxꞌyoꞌoy tuꞌuk, ¿ti kyaj dyajwʉꞌʉmʉt yʉ tadʉ ma̱jta̱ꞌpx ma̱jmókx ma̱jtáxkpʉ jamyʉ ujtsóty, es nʉjx tꞌʉxta̱ꞌa̱y tadʉ tuꞌukpʉ?
13 Es pʉn pyatypy, tʉyꞌa̱jtʉnʉts nmʉdaty ko xonda̱ꞌa̱gʉp niꞌigʉ mʉdʉ tadʉ tuꞌukpʉ kʉdiinʉm mʉdʉ tadʉ ma̱jta̱ꞌpx ma̱jmókx ma̱jtáxkpʉ diꞌibʉ kyaj tʉ ꞌyʉxꞌyoꞌoy.
14 Es nandʉꞌʉnʉ dʉꞌʉn yʉ mDeedyʉty diꞌibʉ ijtp tsa̱jpótm, kyaj ttseky tyʉgóyʉt ni tuꞌugʉ tya̱dʉ ʉna̱ꞌkuꞌungʉty.
Wiꞌix nmʉguꞌugʉ pyeky myeꞌxyʉty
15 ’Pʉn yʉ mmʉguꞌuk mmʉdʉgooyʉp, madya̱ꞌa̱k mʉʉt nimajtskyʉ, es tukmʉmadya̱ꞌa̱k diꞌibʉ tʉ mdukmʉduundʉgóyʉty. Pʉn mjaygyujkxʉp, tʉ dʉn oy mweꞌemy mʉt ja mmʉguꞌuk.
16 Pʉn kyaj mjaygyúkʉty, mʉnʉjx tuꞌuk o majtsk diꞌibʉ myʉdówdʉp, es dʉꞌʉn tʉgekyʉ ja ʉꞌʉnʉn yajtukmadya̱ꞌa̱gʉt wiꞌix jyʉna̱ꞌa̱ndʉ ja majtskpʉ o tʉgʉʉkpʉ diꞌibʉ naty tʉ tmʉdooꞌíttʉ.
17 Es pʉn nan ni yʉꞌʉ tkamʉmʉdoy es tjaygyúkʉt, anʉʉmʉdʉ ja mʉmʉbʉjkpʉtʉjk ma̱ ñaymyúkʉdʉ. Es pʉn kyaj tjaygyukʉ, waꞌan dʉꞌʉn ñáxʉt éxtʉm tuꞌuk diꞌibʉ kyaj tmʉbeky ja Dios o éxtʉmʉ yajkugʉbajtpʉ.
18 Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉdʉ ko diꞌibʉ miits mꞌawʉꞌʉndʉp ya̱ naxwiiñ, yaꞌꞌawʉʉnʉp nandʉꞌʉn tsa̱jpótm, es diꞌibʉ miits mꞌagajtʉp ya̱ naxwiiñ, yaꞌꞌagájʉp nandʉꞌʉn tsa̱jpótm.
19 ’Nandʉꞌʉnʉ dʉꞌʉn pʉn ya̱ naxwiiñ nimajtsk miits xyajtiꞌigyʉdʉ mꞌayuk es xyꞌamdowa̱ꞌa̱ñ oytyiity, mmoꞌoyʉdʉbʉꞌʉ ja nDeedyʉts diꞌibʉ jam tsa̱jpótm.
20 Mʉt ko ma̱ nimajtsk o nidʉgʉʉk mnaymyúkʉdʉ es xyꞌawdáttʉts, jámʉts ʉj nꞌity kujkꞌám ma̱ miidsʉty.
21 Net ja Peedrʉ oj dyajtʉ́y ja Jesús:
—Windsʉ́n, ¿extʉ na̱a̱k ókʉts nmaꞌxʉt ja pyojpʉ yʉ nmʉguꞌugʉts kots ʉj xymyʉduundʉgóy xymyʉga̱jxtʉgóy? ¿Extʉ jʉxtujk okʉ?
22 Jesús oj ꞌyadsóyʉty:
—Kyajts njʉna̱ꞌa̱ñ ko extʉ jʉxtujk ok, jaꞌa dʉꞌʉn extʉ jʉxtujk ok tʉgʉꞌpx ma̱jkpʉ.
Tuumbʉ diꞌibʉ kyaj ja myʉmʉduumbʉ myeꞌxyʉty
23 ’Es mʉt yʉꞌʉgyʉjxm tadʉ naymyaꞌxʉ nꞌokpʉjtákʉm tuꞌugʉ ijxpajtʉn. Ja tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn jaꞌa dʉꞌʉn éxtʉm tuꞌugʉ rey diꞌibʉ jyayaꞌoyʉyán yʉ kywentʉ mʉdʉ tyuumbʉty.
24 Ko naty ttuundsondaꞌaky ja kwentʉ, net yajtuknimiiñ tuꞌuk diꞌibʉ myʉniꞌxyꞌajtypy majtsk mil jʉmʉjt naxy niduunk.
25 Jaꞌa ko ja tyuumbʉ kyaj tmʉdaty ti mʉʉt dyaꞌꞌadúkʉt ja ñiꞌxy, ta ja wyindsʉ́n oj ñiꞌanaꞌamʉty es yajtoogʉt, tiꞌigyʉ mʉt ja ñʉdoꞌoxy, ja ꞌyuꞌungʉty es tʉgekyʉ tijaty myʉda̱jtypy, es dʉꞌʉn ꞌyadúkʉt ja niꞌxy.
26 Net ja mʉduumbʉ ñaygyoxtʉna̱a̱ydyákʉ wyindsʉ́n winduuy, es tmʉnuꞌxtáky: “Windsʉ́n, mʉdat ja maꞌxtujkʉn mʉt ʉj es nmʉgʉbátʉp tʉgekyʉ.”
27 Ja wyindsʉ́n pyaꞌꞌayoojʉ es myaꞌxʉ ko tkamʉgʉbejty. Ta oj yajnasmátsʉ.
28 ’Per ko pyʉdseemy ja mʉduumbʉ, net tpaty jatuꞌugʉ myʉmʉduumbʉ diꞌibʉ naty yʉꞌʉ kamʉgʉbajtʉp mʉgoꞌpx xʉʉ niduunk. Ta dyoꞌkmʉma̱jtsʉ es dyoꞌkpéñ, es tꞌanʉʉmʉ: “¡Kʉbat diꞌibʉts xykyameepy!”
29 Net ja myʉmʉduumbʉ wyingoxtʉna̱a̱ydyákʉ, es myʉnuꞌxtákʉ: “Mʉdat ja paꞌꞌayoꞌon mʉt ʉj es nmʉgʉbátʉp tʉgekyʉ.”
30 Es ja myʉniꞌxy kyaj oj myʉmaꞌxtíkyʉty, nik niꞌigʉ oj dyajtsímyʉty extʉ ko tkʉbátʉt ja ñiꞌxy.
31 ’Ko ja wiinkpʉdyʉ myʉmʉduumbʉ tꞌijxtʉ tya̱a̱dʉ, net byeen oj tjáwʉdʉ es oj ttukmʉmadya̱ꞌa̱ktʉ ja wyindsʉ́n tʉgekyʉ éxtʉmʉ naty tʉ jyaty.
32 Net ja windsʉ́n oj dyajwóyʉty ja tyuumbʉ, es tꞌanma̱a̱y: “¡Axʉk mʉduumbʉ, kyaj oy tʉ mduñ! Ʉj tʉts mij nmeꞌxy tʉgekyʉ yʉ mniꞌxy mʉt ko tʉ xymyʉnuꞌxtaꞌagyʉts.
33 Mij nan mba̱a̱txyʉp tʉ xymyʉmaꞌxtíky ja mmʉmʉduumbʉ, éxtʉmts ʉj mij tʉ nbaꞌꞌayoy.”
34 Ta ja windsʉ́n jyantsyjyotꞌambejky, es tniꞌanaꞌamʉ es yajtʉydyúnʉt extʉ ko tkʉbajtta̱ꞌa̱yʉt tʉgekyʉ diꞌibʉ kyayajkypy.
35 Esʉ Jesús ꞌyakjʉnáñ:
—Dʉꞌʉn nandʉꞌʉnʉts ja nDeedyʉts ttuna̱ꞌa̱ñ mʉt miidsʉty pʉn kyaj niduꞌuk niduꞌuk mnaymyaꞌxʉdʉ mʉt winʉ mjot.