Jisas i el sisisong na i rin lama i los werera mun
18
(Vonge 18:1–20:24)
Judas i sungu a Jisas a ngarangre omeni.
(Matiu 26:47-56; Mak 14:43-50; Luk 22:47-53)
Lama Jisas i nong ma i vus, lama ome ile wainlangaere o es ma o apola thei a Kidron, ma o eso a lempopo lemi ako i voth a thei aken wo epee.
Na Judas ini toko ako aro i sungu a Jisas a ngarangre omeni, na ilemi mire nge lempopo aken, eneke nang pulua ako Jisas ome ile wainlangaere o velilo pel nge. Mako Judas i es a lempopo aken, ma i wola punonga avlung ako ini Romre tomo mun nge Lotu Tepun a Vel a mit tetalongare ako pris kimangare tomo nge Parisire o pake or la. Ma o pasise sil tomo nge theki lalainga ma o es tomo nge, na o el tomo mun peangre.
Na Jisas ilemi mire nge ur alavusnga ako aro i velpoltun i, mako i espot ma i nina or ve, “Na thomu o or anga?”
Na o olal ile riong ve, “Ina Jisas ako ini Nasaret anga.” Ma Jisas i ri ve, “Na tho re ake.” (Na Judas ako i sungu i a ngarangre omeni, i ako ru i mit tomo nge or.) Ma nge ako o nongpola Jisas ile riong ako i ri ve, “Na tho re ake.” Mako o te werer a okime ma o matu a ulue.
Na Jisas i nina mun or ve, “Na thomu o or anga?”
Ma o olal ile riong ve, “Ina Jisas ako ini Nasaret anga.”
Na Jisas i olal ole riong ve, “Na tho ria thomu nge lale, tho re ake, na eve o or re ake ini tho, mo modop tokokoe areke mo o es.” Na i ri venen aken, eneke ur ako i ri nge nomenga aro i velpol nunganga ako i ri vene, “Vovo, tokokoe areko ong sungu or a tho nge, kene e avele i penthal.”*
10 Na Saimon Pita i el val ile bainat, mako i turusa i ma i so Prisre oa Pomnga ile umonga ako iion a Malkus, ma i sorotetpot itelnga epee a imeni sivenga nge anga.
11 Lamako Jisas i ri engeng a Pita ve, “Paturusu lom bainat a imei! Lomum vava? Lomum ako ve, tho pavurvur avele ako aro tho el sisisong ako Vovo i ateal i ve aro tho el i? Avele aro tho el i.”
O pasong a Jisas a Anas nge la.
(Matiu 26:57; Mak 14:53; Luk 22:54)
12 Lamako punongare ako or ini Romre tomo nge oa pomnga tomo mun nge mit tetalongare ako or ini Judare, o rere a Jisas ma o kin i. 13 Na o pasong tel i a Anas nge ako ini a Kaiapas iwenga tomonnga. Na nge tovu po aken Kaiapas ini Prisre oa Pomnga. 14 Ini toko ako i ria Judare oa pompomere nomenga ve, “I sivenga ako aro toko omole aro i rin leltun toko alavusnga.”
Pita i kelelal ve ilemi mire nge a Jisas avele.
(Matiu 26:69-70; Mak 14:66-68; Luk 22:55-57)
15 Na Saimon Pita tomo nge a Jisas ile wainlanga mun e, or paini o panes a Jisas. Na Jisas ile wainlanga aken, i es tomoo nge a Jisas a Prisre oa Pomnga§ ile vel a lok lemi, eneke Prisre oa Pomnga ilemi mire nge i, 16 aveto Pita i mit ol inga a lok thekia. Na Jisas ile wainlanga aken i lo wererpot a lalanga ma i riteta seng ako i voth a lok thekia mo i wolo a Pita a lok lemi.
17 Mako seng aken, ako i mit a lok thekia i ria Pita ve, “Wong re ake ini toko aton ile wainlanga, e?”
Ma Pita i olal ile riong ve, “Tho ini ile wainlanga avele.”
18 Na pen i merir, nako toko umongare tomo nge mit tetalongare o veliloalo won sesenga mikeri ma or vusnga o mit kalutun i ma o meni won sesenga. Na Pita mun i mit tomo nge or ma i meni won sesenga.
Jisas i mit nge riong a Anas itheki.
(Matiu 26:59-68; Mak 14:55-65; Luk 22:63-71)
19 Mako Prisre oa Pomnga i nin a Jisas nge ile wainlangaere na nge ile pamirealing.
20 Ma Jisas i olal ile riong ve, “Na evelelnga tho ri pat a tokokoere otheki. Na lek pamirealing alavusnga tho oma i ako a Judare ole lotuonga a velre tomo mun nge Lotu Tepun a Vel a lok lemi nge wop ako Judare o velilo pel nge. Na tho ri kine riong e avele. 21 I vova ake ong nin tho, e? Aro ong nin areko o nongpol lek riong, eneke olemi mire nge riong ako tho ria or nge.”
22 Na Jisas i ri venen aken, mako mit tetalonga omole e ako i sivlak i, na i ria i ve, “I vova ake wong ri venen aken nge Prisre oa Pomnga, e?”
23 Ma Jisas i olal ile riong ve, “Eve tho ri rong kerenga e, moro ong ripot riong kathnga ako i kerenga a tokokoere nge. Aveto aro ve lek riong i nunganga, i vova ako ong so tho, e?” 24 Mako Anas i pake mun i a Kaiapas ako ini Prisre oa Pomnga nge, na imeni kinnga rongan i voth.
Pita i kelelal mun ve ilemi mire nge a Jisas avele.
(Matiu 26:71-75; Mak 14:69-72; Luk 22:58-62)
25 Na rongan Pita i mit ma i meni won sesenga, nako o nina i ve, “Ava ong mun re ake ini toko aken ile wainlanga, e?” Ave i lela ve, “Tho ake avele.” 26 Na Prisre oa Pomnga ile umonga omole ako ini toko aton Pita i sorotetpot itelnga epee ilenga, i ri engeng ve, “Wong re ake tho thopol ong tomo nge i ako a lempopo aken lemi, e?” 27 Ave Pita i lela mun, nako vareo i tang.
Jisas i mit nge riong a Pailat itheki.
(Matiu 27:11-14; Mak 15:2-15; Luk 23:1-5)
28 Rulpou inga, nako o wolpot a Jisas o Kaiapas ile vel na o wol i a gavana ako ini toko Rom ile vel. Na Judare ole mukalingare oni plong ve aro o eso a mukalinga aken ile vel, eneke ini Juda avele na o sis ve aro o panakal senu or mo ur e avele aro i paakop or a God itheki maken o pavurvur ako aro o an Punseleainga a Aning. 29 Mako Pailat i espot a or nge a lalanga ma i nina or ve, “Thomu o teltun toko ake ia nge uneke?”
30 Mako o olal ile riong ve, “Aro ve i oma vothung kerenga e avele, i pavurvur aro them sungu i a menum avele.”
31 Na Pailat i ria or ve, “Aro sivengomu o pamit i nge riong mo aro lomumu mire ako ve, i avsa lomu patorong eve avele.”
Ave o olal ile riong ve, “Rom a gavman isa wom them nge toko punnga avele.” 32 Na nomenga Jisas i ritet nge sovengalo ako aro i rin nge, na ur ake i velpol mo ako aro i panunganga ile riong aken.
33 Ma Pailat i es werero a ile vel lemi ma i lengo a Jisas a i nge me ma i nina i ve, “Wong re ake ini Judare ole nepes?”
34 Ma Jisas i olal ile riong ve, “I vava, ninong aken kene i es a wong nge me, eve toko pelie o ria wong nge tho, e?”
35 Mako Pailat i olal ile riong ve, “Na lemik mire ol nge Judare ole vothung avele. Na ini lomngare tomo nge pris kimangare ako o sungu wong a menik, na ur nekenga ako ong oma i, e?”
36 Na Jisas i ri ve, “Lek menong e nepes i ranga ve ini toko ulue angare ole avele, aro ve i ranga ve ini ole, aro lek tokokoere aro o vuralal lek mo o pavurvur ako aro o sungu tho a Judare ole mukalingare omeni avele. Aveto lek menong e nepes i ranga ve ini toko ulue angare ole avele.”
37 Mako Pailat i nina i ve, “E, ong ini nepes, e?”
Ma Jisas i olal ile riong ve, “Ong apet tho ini nepes na lom riong aken kene i nunganga, na tho velpol ake ru a ulue mo aro tho oma omaing omole inga ako aro tho panongpol nge riong nunganga. Na toko elonga ako oa sagu ur ako i nunganga, o nongal lek riong.”
38 Na Pailat i nina i ve, “Ur nekenga ako ini ur ako i nunganga, e?”
Pailat i ri nge a Jisas ipunrinnga.
(Matiu 27:15-31; Mak 15:16-20; Luk 23:18-25)
Mako Pailat i es wererpot a lalanga ma i ria or ve, “Tho thopol ia tepun e avele ako aro tho teltun ia nge.
39 Aveto ini lomu vothung ako aro tho pavthopot toko omole ako i voth a mang a midenga lemi nge Punseleainga a Aning elonga, na thomu o sis ve aro tho pavthopot Judare ole nepes ake?”
40 Ave o presa ve, “Avele, i avele, sungpot a Barabas a them nge me.” Na Barabas ini toko ako i voth tomo nge areko o pavelpol punong tomo nge gavman.
* 18:9 Jon 6:39 18:14 Jon 11:49 18:15 Jon ini toko ako i es tomo nge a Pita. § 18:15 Nomenga Anas ini Prisre oa Pomnga lamako Kaiapas i el imei, aveto rongan tokokoere o apet mun a Anas ini Prisre oa Pomnga.