3
Obo͡u sasa̱i̱bo͡u hulomo͡u daladi midiho̱
Sasa̱i̱ o hu dia̱ma, ni̱ne ni̱ ma̱ha̱ ta̱ dulo sesema. Ni̱ ma̱ha̱ Godiha̱ ta̱ dulo sese ho fogo͡u babe, sasa̱i̱ ni̱ge midiho̱ bolo̱ ke̱ milo͡u basi, dia̱ duguo fi̱ boholo͡u ile. Ni̱ Godiha̱ ta̱ dia̱moko͡u ko͡u hehegie tobolo͡u saga̱i̱ meiye, ke̱no͡u si ni̱ midiho̱ bolo̱no͡u milo͡u babe, dia̱ ke̱ duguoba fi̱ boholo͡u ile. Yobe, dia̱ dugulobe, ni̱me ta̱ dudi sasa̱i̱, haba ni̱ midiho̱ne do̱u̱do ke̱no͡u milo͡u ba dugulo ile. Sasa̱i̱ ni̱ similolo͡u be, ni̱ to͡u bo͡u, ni̱ widio towebo͡u debe sele igi golbo͡u, yukuei bolo̱ bolo̱bo͡u ke̱no͡u ka̱ idama. Sasa̱i̱ ni̱ degele bolofe̱i̱be ko͡u gue, ni̱ duledune, nebe ke̱no͡u tefele similo͡u ma. Kegema, amafe̱i̱no͡u dalaguababe, ni̱ fi̱ bolofe̱i̱ ke̱me ta mei degele mei. Godiha̱ dihi̱le koko͡u ni̱me bologua̱do dalaguaba, Godiha̱ dugulobe sibige̱ hiyedo dugulo. Godiko͡u damale̱yodele i sasa̱i̱, afudo deleiguei kedia̱ne kege degele idi. Dia̱ Godiha̱ degeleyodei ke̱ dia dalaguali, die duledu amafe̱i̱no͡u similolo͡u dalaguali, die ma̱ha̱ ta̱ ke̱ dulo sesedi. Sasa̱i̱ Sara e̱ne e̱ ma̱ha̱ ta̱ dulo seseligibe, na̱me ma̱ hiye oyode tobo͡u di. Ni̱ midiho̱ bolofe̱i̱ ke̱ milolo͡u gue̱ dege ho fogo͡u babe, ni̱me Saraha̱ e̱ sisigo̱ saga̱i̱ dege dalaguale.
Sasa̱i̱ hu o dia̱ma, ni̱ne ni̱ sasa̱i̱bo͡u de dogo͡u guo sulugibe, ni̱ sasa̱i̱ko͡u midiho̱ bolo̱no͡u milo͡u ma. Sasa̱i̱be nele̱ hiyefe̱i̱ mei. Nele̱, o ni̱ dala saga̱i̱ kegei mei kaha̱ degemo͡u, dia̱ ni̱moko͡u ta̱ tobo͡u babe, ni̱ge defe̱i̱do duma. Godiha̱ o ni̱moko͡u solo͡u do fi̱ gehe̱ nele̱ saga̱i̱ ke̱no͡u tefele, sasa̱i̱ kedia̱moko͡u ne fi̱ gehe̱ nele̱. Ni̱ a̱ tobolo͡u ke̱ dulo seseibasi, ni̱ Godiko͡u diho̱ baga̱ tobolo͡u ke̱me midiho̱ kasaga̱i̱ye ta akogulo saga̱i̱ mei.
Ni̱ ni̱o͡u sie yogoko͡u midiho̱ bolo̱ ke̱no͡u degeiba degeiba dema
Ise, a̱ uwage ta̱ tobo͡u ladi. Ni̱ ni̱o͡u sie fi̱ tano͡u degeiba, fi̱ tano͡u degeiba dema. Tabe, ni̱ ni̱o͡u sie yogoko͡u solo͡u do degeiba solo͡u do degeiba dema. Ni̱me Kelesuko͡u damale̱yodei kaha̱ degemo͡u, ni̱ ni̱o͡u sie tagaiba tagaiba dema. Haba ni̱o͡u sie yogoko͡u habagugueiba habagugueiba dema. Tabe, ni̱o͡u ni̱ hu̱ hebele fogudama. Oe ni̱moko͡u midiho̱ kasaga̱i̱ hegibane, ta̱ bo͡u basia tobo͡u bane, ni̱ hobo͡u muwo͡u milo͡u dama. Midiho̱ kegei ke̱ ni̱moko͡u degeibabe, ni̱ge Godiha̱ o kedia̱ dogo͡u guyedema diho̱ baga̱ tobo͡u ma. Godiha̱ ni̱ kege degemabeedema haguisaibe, e̱ge ni̱moko͡u midiho̱ bolofe̱i̱ ke̱ hegilamo͡u degei.
10 Di tewe,
O koyo na̱ bologua̱do dalale ke̱bo͡u,
haba sawisiei bolofe̱i̱ dugulo ke̱bo͡u de tagaibabe,
na̱ ta̱ kasaga̱i̱bo͡u, ogo͡u gai ta̱bo͡u de hobo͡u tobo͡u mo͡u siada.
11 Na̱ midiho̱ kasaga̱i̱ ke̱ to͡u fogo͡u, fi̱ boholo͡u ba, midiho̱ bolofe̱i̱ ke̱no͡u milo͡u yedei.
O sasa̱i̱ kedia̱bo͡u de mogo degeba, fi̱ tano͡u dege dalayedei.
12 Yobe, Hiye Oha̱ge midiho̱ do̱u̱do milo͡u ga idi o sasa̱i̱ kedia̱me duguomo͡u dia daladi.
Dia̱ e̱moko͡u diho̱ baga̱ tobolo͡u imo͡u be e̱ dudi.
Ke̱no͡u si midiho̱ kasaga̱i̱ milo͡u di o sasa̱i̱ kedia̱me e̱ge tobeko͡u mugu dala. Buk Song 34:12-16
Di midiho̱ bolo̱ milo͡u mo͡u dimoko͡u hagi̱ hagulu ke̱me ta̱bo͡u mei
13 Ni̱ midiho̱ bolo̱do milo͡u laba degeibabe, o koyoha̱ge ni̱ wolo? O ta mei. 14 Ke̱no͡u si, ni̱ midiho̱ bolo̱ milo͡u di kaha̱ dowo ke̱ hagi̱ dugubabe, ni̱ hoho̱no͡u degema. Yobe, Godiha̱ kuguoko͡u be ko͡u gue nala̱i̱ dala,
O taha̱ ni̱moko͡u gue̱ ne̱i̱babe, ni̱ hobo͡u kesigie gue̱ degedama. Aisaia 8:12
15 Ni̱ Kelesuko͡u no͡u damale̱yodema, e̱no͡u si ni̱ Hiye Oyode tawama. O tae ni̱moko͡u ko͡u gue yodubabe, kagemo͡u ni̱me hebenito͡u bologua̱do duwolo ke̱ dia dalagua deibabe, ni̱ ama dala kaha̱ yo ke̱ o koko͡u defe̱i̱do tobo͡u ma. 16 Ke̱no͡u si ni̱me damale̱yodele ili mei o sasa̱i̱ kedia̱bo͡u de ta̱ koubabe, dia̱ yoduga ili ke̱ duloba, dia̱moko͡u be himi̱do degeba, amafe̱i̱no͡u tobo͡u ma. Ni̱me Godiha̱ dihi̱le koko͡u do̱u̱do dalaguadade tawaibabe, ni̱ge damale̱yodele ili mei o kedia̱moko͡u midiho̱ bolo̱do ke̱no͡u hegiba, dia̱ ke̱ duguoba, Kelesuha̱ midiho̱ ni̱ milo͡u gadi ke̱ susuga tobolo͡u idi ke̱ to͡u fogo͡u ba, dio͟͡usie file dugu kasaga̱i̱ deba, sidifi degele ile. 17 Dibe Godiha̱ tagaiya ke̱ midiho̱ bolo̱do milo͡u gadi kaha̱ dowoye di hagi̱ dugubabe, ke̱me ta̱bo͡u mei. Haba midiho̱ kasaga̱i̱ milo͡u di kaha̱ dowoye hagi̱ dugubasi, ke̱me kasaga̱i̱do.
Kelesuha̱ teibe e̱ di mamo͡u la̱mo͡u kuhe tolo hagua̱i̱
18 Kelesu e̱me ta degeli meiye, ke̱no͡u si do̱u̱do mei o sasa̱i̱ di dowoye, e̱ tolo i, di midiho̱ kasaga̱i̱ kaha̱ hebe ke̱ ta mo̱u̱ye domo͡u. Ni̱ Godiko͡u wo͡u ma ilamo͡u, e̱ tano͡u fe̱i̱ tolo i kehe̱. Haba tage ta tolo ile mei. Sa sibige̱ kuoko͡u ge o kedia̱ woumo͡u tolo i. Ke̱no͡u si Duo Bolofe̱i̱ha̱ degeiye, e̱ hagua̱ gehe̱ degei. 19 Kegemo͡u, e̱ fi̱ kaha̱ mulo̱mo͡u, Godiha̱ ta̱ ke̱ tei fi̱ ilo didio̱ degei dalagua kedia̱moko͡u hehegie tobou. 20 Tei fi̱ ke̱me Noaha̱ delei kelege Godiha̱ ta̱ dulo ili mei o sasa̱i̱ tofigile i kedia̱ fi̱. Damale̱do, Noa e̱ dalali, mosole moso̱ togoumo͡u be, dia̱ midiho̱ kasaga̱i̱no͡u milo͡u ga imo͡u, Godiha̱ duguo fogo͡u dalali, Noaha̱ mosole moso̱ tegei ke̱ mei degei. Kegemo͡u, o sasa̱i̱ olo͡u fe̱i̱ 8 kege kedia̱ mosole foudu fologoumo͡u, to̱ giho̱u̱ hiyedo ko͡u hagueiye, ke̱no͡u si dia̱me ta hue̱i̱ye weli mei, Godi yo͟͡u dogo͡u gu. Sa sa o sasa̱i̱ su̱u̱do, olo͡u fe̱i̱be to̱ giho̱u̱ye woma mei degei. Yobe, dia̱ Godiha̱ ta̱ dulo sesele ili mei kaha̱ degemo͡u. 21 To̱ giho̱u̱ ke̱me fafeleya tofo͡u di ke̱ sa̱ degei. Fafeleya tofolo͡u imo͡u, Godiha̱ ni̱me yo͟͡u ko͡u mo̱u̱. Fafeleya tofo͡u di midiho̱ ke̱me to̱ todi saga̱i̱ kegei mei. Di to̱ toumo͡u be, sibigi di to͡u guebo͡u dala ke̱no͡u bigima mei degedi. Ke̱no͡u si, fafeleya tofolo͡u idibe, di duo sibigi mei degeba, Godiha̱ dihi̱le koko͡u bolo̱no͡u dalagualeyodema kuhe degele idi. Godiha̱ Yesu Kelesu hagua̱gi kaha̱ degemo͡u, di fafeleya tofo͡u mo͡u be, e̱ di mo͟͡udi. 22 Kegemo͡u, Kelesu e̱ hebenito͡u folo, Godiha̱ dobogo͟͡u deleko͡u duwomo͡u be, e̱sol o daga dagabo͡u, duo daga dagabo͡u, hu̱bo͡u bi ilo kelebo͡u olo͡u fe̱i̱ kedia̱ e̱ nele̱ kaha̱ hayedu dalaguali, e̱ ta̱ dulo sesele idi.
Damale̱yodele i o sasa̱i̱ kedia̱me tefele dugu hiyedo duguomo͡u, hagi̱ hiyedo dugulo i
(Ta̱ Hiye 4–5)