22
Ta̱ makaibe sasa̱i̱ hulamo͡u nale̱ hiyedo kefeguomo͡u nala̱ i koko͡u ma̱ tobou
(Luk 14:16-24)
Kegemo͡u, Yesuha̱ hiye o kedia̱moko͡u haba ta̱ makai ta ko͡u gue tobou, hebeni Hiye Oha̱ o sasa̱i̱ wolo͡u daladi ke̱me ko͡u guei, hiye o taha̱ e̱ dihi o dihi kaha̱ sasa̱i̱ hulamo͡u degeimo͡u, e̱ ayeha̱ e̱ dabai degedi o kedia̱moko͡u tobo͡u mo͡u, dia̱ nale̱ hiyedo kefele i. Nale̱ olo͡u fe̱i̱ kefeguomo͡u tobou, ni̱ ya, o a̱ afu ko͡u diguo fogou kedia̱ ma̱ o dihi e̱ sasa̱i̱ hulo dowo ke̱ nale̱ na̱ haguamabeede tobo͡u mabeedei. E̱ dabai degele idi o kedia̱ ya, kege ko͡u tobolo͡u iye, ke̱no͡u si o sasa̱i̱ olo͡u fe̱i̱ kedia̱ dafamo͡u, haguasili mei. Haguasili mei kaha̱ degemo͡u, hiye o kaha̱ haba e̱ dabai degedi o ilo kedia̱moko͡u tobou, ni̱ ya, o a̱ ko͡u diguo fogou kedia̱moko͡u nale̱ kefeibe mei degeiyodema. Ma̱ wai bulumakou oyebo͡u, ma̱ bulumakou to͡u bolofe̱i̱dobo͡u olo͡u fe̱i̱ wala i. Nale̱ olo͡u fe̱i̱ kefegu dala. Ni̱ haguasie, ma̱ o dihi e̱ sasa̱i̱ hulo dowo nale̱ nala̱ imabeede tobo͡u ma.
Kege ko͡u ya tobolo͡u iye, ke̱no͡u si o sasa̱i̱ kedia̱ olo͡u fe̱i̱ dafamo͡u fogo͡u yai. Ilo kelebe hebe haimiko͡u fogo͡u yai. O ilo kelebe sele dabai dege yai. Haba ilo kedia̱ge hiye o kaha̱ dabai degele idi o kedia̱ to͡u gama woumo͡u tofigiei. Hiye o kaha̱ ke̱ dulomo͡u gofo͟͡u hiyedo degei. E̱ ami o kedia̱moko͡u tobo͡u mo͡u ya, o wala i o kedia̱ olo͡u fe̱i̱ woma mei degema, die moso̱ne olo͡u fe̱i̱ douye sisama mei degei.
Kegemo͡u, hiye o kaha̱ e̱ dabai degedi o kedia̱moko͡u tobou, ma̱ dihiha̱ sasa̱i̱ hulo dowo ke̱ nale̱ ko͡u kefei mei degeiye, ke̱no͡u si o a̱ ko͡u didiguei kedia̱me o bolo̱ mei kaha̱ degemo͡u, dia̱ ta haguasili mei. Ni̱ ya, a goya fologaba, o sasa̱i̱ koyo ni̱ dugulu ke̱me diguma. Ma̱ o dihi e̱ sasa̱i̱ hulo dowo ke̱ nale̱ na̱ haguamabeedema. 10 Kege tobo͡u mo͡u, dabai degele idi o kedia̱ ya, a goya kamo͡u suluguali, o ilo kele duguo wo͡u ma haguasie fele̱gai. Dia̱me midiho̱ bolo̱ milolo͡u idi o sasa̱i̱bo͡u, midiho̱ kasaga̱i̱ milolo͡u idi o sasa̱i̱bo͡u su̱do, hiye o kaha̱ moso̱du kefegu, moso̱ ke̱ ama̱ma̱i̱.
11 O sasa̱i̱ kefeguo duwoguamo͡u, hiye o kaha̱ fele̱ dugube, o tabe yukuei bolo̱do kali̱ mei. Sasa̱i̱ hulamo͡u yukuei ka̱di ke̱me ta kali̱ mei duwomo͡u dugu. 12 Hiye o kaha̱ yodu, mogo, na̱me yukuei bolo̱do kali̱ mei ke̱me kageimo͡u fele̱i̱? Ke̱no͡u si e̱ ta̱ ta figa̱ tobo͡u li mei. 13 Kegemo͡u, hiye o kaha̱ e̱ dabai degele idi o kedia̱moko͡u tobou, ni̱ o ke̱ dobogo͟͡ubo͡u abogo͟͡ubo͡u tigigima, fe̱ko͡u hulia̱ kele hebele fila̱ma. Hulia̱ sa koko͡u be, dia̱ gosoloba die me̱ do͡u gile ile.
14 Damale̱do, Hiye Oha̱ o sasa̱i̱ su̱do ko͡u diguye, ke̱no͡u si ilo keleno͡u haguasie fele̱gamabadomo͡u makai.
Obege gamani hiye o Sisarko͡u be gamani sibidi sele de nele̱, haba nele̱ saga̱i̱ mei?
(Mak 12:13-17; Luk 20:20-26)
15 Kegemo͡u, Farisi o kedia̱ yamo͡u, dio͟͡uno͡u tugulo tobolo͡u i, ta̱ Yesuha̱ tobo͡u gai ke̱ tefele duguoba, ta̱ salamo͡u degele i. 16 Dia̱ kege fima̱mo͡u, dio͟͡u die dabai degele idi obo͡u, Herotha̱ e̱ dabai degele idi obo͡u kedia̱ tobo͡u mo͡u ya, Yesuko͡u fologamo͡u tobolo͡u i, Tisa, ei ko͡u tewe, na̱me damale̱do ta̱ tobo͡u di o. Na̱ Godiha̱ midiho̱ hehegiedibe, damale̱do ke̱no͡u hehegiedi. Na̱ omoko͡u ta gue̱ degediyo mei. Na̱ tobo͡u dibe, o hu̱ dalabo͡u, o hu̱ meibo͡u kedia̱moko͡u ta̱ tano͡u fe̱i̱no͡u tobo͡u di. 17 Kegei kaha̱, ei yodu ta̱ huyadefe̱i̱ ta dala kuhe̱. Dige sibidi sele kefema, gamani hiye o Sisarko͡u de nele̱, ha nele̱ saga̱i̱ mei? Na̱ kage tawaiya?
18 Kegemo͡u, Yesuha̱ dia̱ e̱ ta̱ salamo͡u degele ilidade tawalemo͡u tobou, ni̱me ta̱eno͡u tobolo͡u idi o. Ni̱ kageimo͡u a̱ tefele dugulo iya? 19 Sele kefedi sele dio ta mala̱ hagua, a̱moko͡u hegimabeede tobou. Dia̱ sele dio ta mala̱ hagumo͡u, 20 e̱ dia̱moko͡u yodu, figisa ko͟͡ubo͡u, hu̱ ko͟͡ubo͡u debe koyohale? 21 Dia̱ge Sisarhaleyodele i. Kegeimo͡u, Yesuha̱ dia̱moko͡u tobou, damale̱do, Sisarha̱ bi debabe, Sisarko͡u ne̱ma. Godiha̱ bi debabe, Godiko͡u ne̱mabeede tobou.
22 Dia̱ e̱ ta̱ ke̱ dulomo͡u kesigie e̱ to͡u fogo͡u yai.
Sadyusi o kedia̱ Yesuko͡u obe tolomo͡u hagua̱ gehe̱ degele idi ke̱ yodulo i
(Mak 12:18-27; Luk 20:27-40)
23 Sawisiei kelegeno͡u, Sadyusi o kedia̱ Yesuko͡u yai. Dia̱ge o tofigieibe hagua̱ gehe̱ degele ile meiyode tobolo͡u idi. Dia̱ ya fologamo͡u, Yesuko͡u ko͡u gue yodulo i, 24 Tisa, Mosesha̱ ko͡u gue tobou, o taha̱ dihi ta degeli mei toubabe, e̱ soso͡u mei degeiye deba, haba e̱ mala̱ha̱ kuei sasa̱i̱ ke̱ huloba dihi degeibabe, dihi ke̱me e̱ eye̱ha̱ dihi degele.* 25 Afudo, o eye̱ mala̱ dei olo͡u fe̱i̱ dioyosi kege ko͡u le deleiguei. Wolo ke̱me sobo͡u hulomo͡u, dihi ta degeli mei tolo imo͡u, haba e̱ mala̱ha̱ kuei sobo͡u ke̱no͡u hu. 26 E̱ne dihi ta degeli mei mo͡u tolo imo͡u, e̱ mala̱ taha̱ne nebe ke̱no͡u tefele degei. Kegeno͡u degeligi, eye̱ mala̱ olo͡u fe̱i̱ dioyosi kege ke̱me tofigile hobogou. 27 Habagedo sobo͡u ke̱ne tolo i. 28 Kegeba, o tofigile i kedia̱ hagua̱ iba, sobo͡u ke̱ne haguo̱u̱ba debabe, o dioyosi kege kedia̱ge, sasa̱i̱ ke̱me o koyoha̱ sasa̱i̱ degele? Dia̱ olo͡u fe̱i̱be sobo͡u tano͡u ke̱no͡u hulo iyode tobolo͡u i.
29 Kegemo͡u, Yesuha̱ sima tobou, ni̱ge Godiha̱ kuguoko͡u nala̱gai dala ke̱me ta tawale iyo mei. Godiha̱ nele̱ne ni̱ ta tawale iyo mei. Kegei kaha̱ degemo͡u, ni̱ ta̱ gula̱i̱ dege tobolo͡u ili. 30 O tofigiei kedia̱me gehe̱ degeibabe, sobo͡u hulo ile mei, mo͡u kege tofolo͡u, hebeni e̱sol o saga̱i̱ degele ile.
31 Haba o tofigiei o hagua̱ gehe̱ degeleyodili ke̱me, Godiha̱ kuguoko͡u ko͡u gue nala̱i̱ dala, ke̱me ni̱ huso͟͡uma tawale ili mei? Godiha̱ ko͡u gue tobou,
32 A̱me Abrahamha̱ Godi, Aisakha̱ Godi, Jekopha̱ Godi.*Kisim Bek 3:6
E̱me tofigiei o kedia̱ Godi mei. Godibe o gehe̱ dalagua kedia̱ Godiyode tobou. 33 O sasa̱i̱ kele kefeguo tafalagua kedia̱ Yesuha̱ hehegili ke̱ dulomo͡u kesigile i.
Godiha̱ ta̱ hiyedo folodo
(Mak 12:28-31; Luk 10:25-28)
34 Farisi o kedia̱ dube, Yesuha̱ Sadyusi o kedia̱ ta̱ sima tobo͡u mo͡u, Sadyusi o kedia̱ ta̱ mei degele i ke̱ dulomo͡u, dia̱ haguasie, e̱ dala koko͡u kefele i. 35 Dia̱ kile o tabe, Mosesha̱ kuolo͡u yo du o kaha̱ degeimo͡u, e̱ Yesu tefele dugulamo͡u ko͡u gue yodu, 36 Tisa, Godiha̱ ta̱, Mosesha̱ nala̱gai olo͡u fe̱i̱ kelebe, ta̱ hiyedo tano͡u kaha̱ olo͡u fe̱i̱ goguo tobou ke̱me kou?
37 Kegemo͡u, Yesuha̱ tobou,
Ni̱ Hiye O Godi tagalebe, ni̱ solo͡u bo͡u ni̱ duobo͡u ni̱ fima̱i̱bo͡u kaha̱ olo͡u fe̱i̱do tagamabeedei. Lo 6:5
38 Ta̱ ke̱me hiyedo folodo, ta̱ taege ta̱ ke̱me gabale saga̱i̱ mei. 39 Godiha̱ ta̱ hiye tabe kuhe̱,
Na̱ no͟͡usie tagadi saga̱i̱ ke̱no͡u tefele, nogo dia̱moko͡u ne kegeno͡u tagayedei. Wok Pris 19:18
40 Godiha̱ ta̱ bolo̱u̱ ke̱me sibige̱ hiyedo folodo dala. Mosesha̱ kuolo͡u ta̱bo͡u, habage-degele-duguo-tobolo͡u-idi-o kedia̱ ta̱bo͡u olo͡u fe̱i̱ kaha̱ sibige̱be kehe̱yode tobou.
Yesuha̱ Farisi o kedia̱moko͡u Godiha̱ makai o Kelesube koyo? de yodu
(Mak 12:35-37; Luk 20:41-44)
41 Farisi o kedia̱ kefeguo tafalaguamo͡u, Yesuha̱ dia̱moko͡u yodu, 42 Godiha̱ makai o Kelesube ni̱ kage tawaiya? E̱me koyoha̱ dihi? Kegeimo͡u dia̱ge Devitha̱* dihiyode tobolo͡u i.
43 Kegemo͡u, e̱ dia̱moko͡u yodu, Duo Bolofe̱i̱ha̱ degeiye, Devitha̱ o Kelesube e̱ Hiye Oyodeibe kageimo͡u tobolou? Devitha̱ ko͡u gue tobou,
44 Hiye Oha̱ ma̱ Hiye Oko͡u ko͡u gue tobou, na̱ ma̱ dobogo͟͡u deleko͡u duwoba ibe deba, a̱ ne̱ ho o kedia̱ mo͟͡umaba, ne̱ abogo͟͡u hayedu kefeguloyodei. Buk Song 110:1
45 Devitha̱ge Kelesube e̱ Hiye Oyodei debabe, ni̱ge kageimo͡u o ke̱me Devitha̱ dihiyodele iya?
46 Kegemo͡u, dia̱ o tae Yesuha̱ ta̱ ta sima tobo͡u li mei. Dia̱ sawisiei kelege tofogo͡u mo͡u e̱moko͡u gue̱ degeimo͡u, haba tage ta yodulo ili mei.
* 22:24 22:24 Lo 25:5 * 22:32 22:32 O kedia̱me afu tofigile i, ke̱no͡u si Godiha̱ e̱ dihi̱le koko͡u be sosou dalaguayodei. * 22:42 22:42 Devit e̱me Juda o sasa̱i̱ kedia̱ die ko͡u guai hiye o.