11
Yesuye Yelusalem mi mapoo wiligi odoo masi toboloso gadi
(Mat 21:1-11; Luka 19:28-40; Yon 12:12-19)
1-2 Yesu o hamamee dili odoo sabolo Yelusalem mi koola mapoo dulone, Olipi mubi kumoo mosobia bakadio, Betapage osoloso Betani mapoo peledabaso. Osoloso Yesuye o hamamee dili odoo bakadio diye doloso dimapoo egeesee takaso, “Mosobia koogee mapoo dileso, omapoo ogoga be hu gie kauwa donki, edebeeyo wagi ma dokodoo buloso dilega poogoo ee, o mu mapoo ebigiso bagagoloso, omou mapoo bagagoo moloso. Esiga be ee niyo ebigi pidi poogoloso, hapoo hado sibe. Egeesi ma kulodu odoo heeso sibileso nimapoo takolone, niba ogoo toowala, dee takooga, niyo nei yimapoo egeesee takee, ‘Lodeeye donki be hagee epedee talai goomogogona, osoloso see hamamee odoo heeso ka hado sibileigo,’ dee takeeye,” diso.
Yesu o hamamee dili odoo bakadio mosobia omapoo dileso, donki be moso peegoo ebigi bagagoloso eli palaga tobudume egeiso. Eseme diayo donki be ebigi bagagoo pidi meleeno, odoo abo omapoo debei oso dimapoo egeesee takaso, “Niyo ogoo talame donki be ebigi bagagoo egee ka pidala?” Eseme Yesu o hamamee dili odoo oso to nei Yesuye dimapoo takee doloso taka tobuloso egeesee takaso. Eseme odoo abo oso donki be hado dilei soowa diso. Eseme diayo donki be Yesu mapoo hado sibume, o wagi mapoo dugo pooloso, Yesu dokodoo buloso diso. Eseme odoo susuga oso Yesu mapoo goomogolone dia kekeisu dugo tigadoloso, eli Yesuye dilei mapoo malalo palagamo dime, odoo aboso weiyo dibada go mapoo segei kookooloso eli mapoo palagamo diso. +Eseme Yesuye donki be ma dokodoo buloso dimolome, malalo diyadee odoo sabolo osoloso Yesu ma hamamee sibadee odoo oso to neligidi egeesee takaso,
“Inolome! Iba Godee mapoo goomogo!
Odoo Godeeyo hu maga kitulugu sabolo egee sibo yo Godeeye pidiye dee!
10 Wiligi doloso badeli mi ee sibo Godeeye pidiye dee. Hagee ibada amawe Deibidiye wiligi doloso badebei mi egeesi masi malaiso.
Osoloso iba Kei mi ma dokodoo badeli Godee mapoo goomogo,” dee takomo diyadeeso.
11 Osoloso Yesu o hamamee dili odoo sabolo Yelusalem mapoo sibileso, Yesu Yu odoo dia tei moso ma kulodu gadiso. Yo moso kulodu bi susuga mapoo egegemeleso diso. Bei olo neligime, osoloso o hamamee dili odoo 12 sabolo Betani mi mapoo diyadeeso.
Yesuye pigi homo mapoo to taka
(Mat 21:18-19)
12 Yesu Betani mapoo tialoso, gesikolo Yelusalem mapoo dimeleeno, eli domopoo yo diya hodiaso. 13  +Eseme Yesu eli sage abaga sibulone, pigi homo du egeiso. Eseme ko pa beleso agalame hodu diso. Esino ko pelega wulo duwe molome egeiso. Bei, pigi ko peli eyo biamenee. 14 Yesuye pigi homo hamapoo egeesee takaso, “No hamamee homokoko see palaime!” Yesuye egeesee taka, o hamamee dili odoo duso.
Yesuye Yu odoo dia tei moso ma kuloduga odoo peegoo hasiso bugu
(Mat 21:12-17; Luka 19:45-48; Yon 2:13-22)
15 Yesu o hamamee dili odoo sabolo Yelusalem mapoo peledoboloso, Yesu Yu odoo dia tei moso ma kulodu gadileso egeino, odoo aboso bi abo nei moleeso talame si sabolo, osoloso odoo aboso bi abo nei moleeso telaga molome egeiso. Osoloso molee piligeli odoo dia debi pooba sabolo bidige buguso. Osoloso molo huyado sibileso nei moleeso teli odoo susuga oso bili pooba sabolo bidege buguloso, diba susuga peegoo hasiso buguso. 16 Osoloso odoo susuga bi toloso tei moso tegei eli pee kuloduga gadiyaga Yesuye hamaga takaso. 17  +Yayo dimapoo eligilone egeesee takaso, “Godeeyo to booka mapoo hogugu oso egeesee takooso, ‘Mo tei moso ee odoo mosobia susuga maga oso sibileso Godee mapoo takeli moso,’ diso. Esino niyo goo egeesi tolone, adaba molee heli teliso. Esiga niyo Godeeyo moso hagee heli teli odoo oso mada wuli moso paso.”
18  +Eseme tei moso wiligi odoo tebisa sabolo, osoloso tei eligili odoo susuga oso to hagee duloso, diayo Yesu wooloomalame eli esigamo silesibiso. Bei, diayo Yesubolo ebiaso, bei diayo eligi mapoo odoo susuga oso tei telega peegeeyaga, osoloso odoo susuga oso Yesuye eligi goo ee duloso howoogadooso.
19 Osoloso habe omapoo Yesu o hamamee dili odoo sabolo Yelusalem poogoloso diyadeeso.
Pigi homo oso sia goo
(Mat 21:20-22)
20 Gesikolodee mapoo diba eli domopoo diyadeega meleeno, diayo pigi homo egeiso. Pigi homo o dee sabolo o kou sabolo, osoloso too susuga sio doloso molome egeiso. 21 Pita Yesuye daga homo mapoo to taka gooleebuguloso, Yesu mapoo egeesee takaso, “Eligili odoo, no ege. Nayo daga pigi homo mapoo to taka oso olo sio doloso molo,” diso.
22 Eseme Yesuye o hamamee dili odoo dimapoo egeesee takaso, “Niba Godee mapoo tei te,” diso. 23  +“Ayo nimapoo taka, edebeeyo mubi hamapoo egeesee takooga, ‘No dileso, abei mapoo kulodu mei,’ dee takooga, o sooloo ma kulodu goo goolee bakadio delega, yayo taka goo oso tei peledabalai dee gooleega, Godeeye goo hagee tei peledabalame moodoolaiso. 24  +Esiga ayo nimapoo taka, niyo bi talame Godee mapoo takoloso, see bi egee talai doloso tei toga, bi egee niyo talaiso. 25  +Esiga niyo Godee mapoo takolone, odoo heeso nimapoo goo tokenee moodoo mologa, niyo odoo egeeyo goo tokenee daga malalo boobado bigi. Egeeseega nibada Ama Kei mi ma dokodoo egee bado, Godeeye nibada goo tokenee hapoloso boobado bigileiso. [ 26 Niyo odoo heeyo goo tokenee boobado bigilega poogooga, nei nibada Ama Kei mi ma dokodoo egee bado Godeeye nibada goo tokenee hapoloso boobado bigileime.”]*
Yesuye kitulugu maga woosa
(Mat 21:23-27; Luka 20:1-8)
27-28 Diba see Yelusalem mapoo sibadeeso, osoloso Yesu Yu odoowo tei moso ma kulodu sileeme, tei moso wiligi odoo tebisa sabolo, osoloso tei eligili odoo sabolo, osoloso Yu odoo dia wiligi odoo tebisa oso Yesu mapoo sibileso egeesee woosaso, “No agamo kitulugu maga goo hagee ka moodoomo silala? Odoo agayo namapoo kitulugu hagee ka teneeyo?” diso.
29 Eseme Yesuye dimapoo nei egeesee takaso, “Ayo woosali to hedebe nimapoo woosalaiso. Osoloso niyo to eyo nei amapoo takooga, ayo kitulugu toloso hagee silo eyo goo ee nimapoo takalaiso.” 30 Esiga Yesuye dimapoo egeesee woosaso, “Odoo agayo Yonee mapoo kitulugu ka teneeyo, yayo odoo howo olugulame? Kitulugu Godeeye teneeyo, o, edebeeyo teneeyo? Niyo amapoo to nei takee!” diso.
31 Eseme diayo to hagee duloso dieso nediliyo to moulone egeesee takaso, “Iyo kasee takalaisomo? Iyo takolone Yoneeye kitulugu ee Godeeye teneedoo, dee takooga, see nei Yesuye imapoo egeesee takalaiso, ‘Niba bei kaseme Yoneeyo to mapoo tei telega ka poogoowo?’ dee takalaiso. 32 Esino iyo takolone yayo kitulugu egee odoo maga simi dee takooga, odoo susuga oso imapoo diya kamanalaiso.” Bei, odoo susuga oso goolee Yonee yo tei Godee maga to toloso kokodo takomo sili odoo, dee gweli.
33 Egeeseelone diayo nei Yesu mapoo egeesee takaso, “Yoneeye kitulugu too goo eyo bei, iba gooleedele,” diso.
Eseme Yesuye nei dimapoo egeesee takaso, “Esiga ayo goo hagee moodoomo silame kitulugu too hagee nimapoo takalaime,” diso.
+ 11:9 Psa 118:25-26; 148:1 + 11:13 Luka 13:6 + 11:17 Isa 56:7; Jer 7:11 + 11:18 Maka 14:1 + 11:23 Mat 17:20 + 11:24 Mat 7:7 + 11:25 Mat 6:14-15 * 11:26 To hagee odoo abo oso taka Makaye hogugu, dee takeliso. Esino odoo bei oso taka Makaye hogugule, dee takeliso.