6
Ana aneb Nasaret tene Jisos
(Mat 13:53-58; Luk 4:16-30)
Jisos kehm tahme edi jio, song rehng go ege ejahbe, a abatꞌtoono ebe. Efung Esabat á kehm song tib go ekpꞌkpa ero. Ane gbalee jolo o. Eji bo wuk-e no, kpo bo esi area. Bo kehm bahbe re, “Gan wo á bele nyaa? Á limi renan, kehm bele elkahne ana nia?* Á kpo lim renan, kehm limi akpokosi nyaa! Ye sang li ekapentaa, ji li mmon a Meria? Ye sang li mmonannyehn a Jems, Joses, Jud a Saimona? Abonanyehn ba nkal sang lene aa?” Ano wo wahnge bo kehm-e tene.
Jisos kehm bungu tong bo re, “Nnyehnamahr Esowo, bo kpo kak-e edi ajehng ajehng, sehngem re nnahb enye, ejahbe eje, a etahk eje ji kil jo kak-e.”
Á maam lim nkpokosi anyehng anyehng o, sehngem re abon amohk ane ntiil ba jo yam ba á kunu bo ebo, bo nob. Jisos, kpo-e esi area, eji ejahbe eje ki taame.
Á kehm kehme elyannge go abon ajahbe ba jolo sennge ona, kehme bo tib.
Ana Jisos tumu abatꞌtoono ebe, ewubu ane abal
(Mat 10:5-15; Luk 9:1-6)
Jisos kehm lungu abatꞌtoono ebe, ewubu ane abal tv edi ajehng, kehm tumu bo ane abal abal. Á ka bo nsahm re bo kam ane abi atohko yehke. Á bungu tong bo re, “Kana fili ejum ajehng ajehng, sehngem ntifilibo nyi nyi ḿ bahke fili. Kana fili nsol alehke! Kana fili abam! Kana kak akpohko go egahne abam! Kaken akpaketa! Kana fili mbomo ebal ebal!” 10 Á kpe tong bo re, “Ń lꞌje, jolen a ane bao ba tong-n no re wahn kang go bo a ntahk. Kana yaange etahk jimongo tete ń tahm ejahbe jio. 11 Ń lꞌfere je ejahbe ji ane lꞌki-n vvrv, kꞌfere wuung-n atung, lohngen ejahbe jio o, wahn kum akpade. Jia bahke jolo ana elliingi ka bo.”
12 Bo kehm lohngo song bung alum Esowo re, ane gbo ndon go bo abiafem. 13 Bo kame ane abi atohko yehke gbalee, fere jo taame aneb ayam akehng, bo jo nob.
Ana Jon ji nwohngalahb kpo no
(Mat 14:1-12; Luk 9:7-9)
14 Ntul a Herod kehm wuku bada nsol nyia kpee. Tibre elgahm ni Jisos ebyeere gbalee. Ane bandiki jo bungu re, “Jon ji nwohngalahb ebnyahme go elkv, fere jol go elkpin. Owo wahng ka nne noo kpi elkohn nsahm ana nyio, fere kpꞌlimi akpokosi.” 15 Ane bandiki jo fere bung re, “Elaija wo a.” Ane bandiki jo bungu re, “Nnyehnamahr wo, ana ajꞌjok anyehnamahr Esowo ba jolo go nkꞌkula ngare.”
16 Herod wuku kan a me, á kehm bungu re, “Jon ji nwohngalahb wo, ye ji n kim-e esi. Yebkpe fere nyahme.”
17 Tibre nyanjehle Herod tꞌtum re bo bob Jon ba a ne, ba gba-e kak go ngbekobo. Herod limi jia tib go esi ji Herodias ji á taare Filip mmonannyehn.
18 Jon ji nwohngalahb jo tongo Herod re, “Nobem re wo baange nkal a mmonanne.”
19 Herodias kehm kehme elmarre a Jon. Á bele erakatahng re á bahk-e wulu. Á malem. 20 Tibre Herod jo fahle Jon, tib eji á jo kahn re, Jon jolo etingitingi nne Esowo. Herod jo sebe re á tahre elkpin ene. Jo kor-e re á jo wuungu atung go alum nya Jon, jol eji alum nyao jo gbiing-e gbiingi, fere ka-e atꞌtiiri go eltim.
21 Efung elbuumu bi bo jele Herod, Herodias kehm bele eyake. Tibre Herod tiingi atul elkak, fere tiingi atubesi nsoja, a anebkul nfam ba Galili. 22 Mmon a Herodias no nkal kehm lohngo ba yel, kehm kehme ese bahn. Kehm yebe ntul a Herod atahng, a ane ebe. Á kehm bahbe mmonse noo re, “Jen ji a kpꞌsebe re me n ka-a! M bahk-a kake ajehng ajehng ji a sebe no.” 23 Herod kehm nyame, fere tꞌtir re, “Ajehng ajehng ji a lꞌbahb-m, m bahk-a kake, jol afi ejang afang ejame ji, m bahk-a kak.”
24 Mmon noo kehm soro lohng tahm, song bahb nnyehn re, “Jen ji m bahk-e bahbe?” Nnyehn kehm faange re, “Esi ji Jon ji nwohngalahb.”
25 Mmon noo kehm feere elwaare elwaare, ba goji ntul, ba tong-e re, “N kpꞌsebe re, wo ka-m esi ji Jon go ekpingi.”
26 Jia limi ntul, á kehme elguunu. Á kpeem ma ten, tib eji á ma tohko nyam ano, fere tir go esamahr ane kpee. 27 Á kehm soro tum nlokeltum ewe na awohng re á song kim Jon esi ba a ji. 28 Nlokeltum noo kehm soro tahm, song rehng go ekpꞌkpa ngbekobo, song kim Jon esi, kak go ekpingi, ba ka mmon noo. Mmon noo kehm soro rod fvfo, song ka nnyehn.
29 Abatꞌtoono Jon wuku kan a me, bo kehm song rod ekv eje, song kpa kak go ndi.
Ana Jisos le ellong ane gbalee (5,000)
(Mat 14:13-21; Luk 9:10-17; Jon 6:1-14)
30 Abatiingetib Jisos kehm feere ba kpir-e, ba kehm-e nsol tong nyi bo ma lim kpee, fere tꞌtib. 31 Etahk ji Jisos jolo no, ane bako jo yele na, egom jehko jo lohng. Jisos, a abatꞌtoono ebe belem ngare nyi nsol alehke. Á kehm bungu tong bo re, “Wahr tahmen go edi ji li soom. Go wo ḿ bahke ma re ekv.” 32 Bo kehm yele go egbang tahm go edi ji li soom.
33 Ane gbalee nyehne bo eji bo tahme no, fere liingi bo. Owo ane kehm lohngo ajahbe nyao kpee, jo jen egbuk egbuk, gbo mbang song rehng edi jio, Bab Jisos kehm rehnge. 34 Jisos lohngo kan egbang, á kehm nyehne ellong ane gbalee. Ndon kehm-e fili. Tibre bo jolo ana ejoro bi ki kpi mbꞌbaabe. Á kehm kehme bo nsol tib gbalee.
35 Eji atv yahke behde, abatꞌtoono ebe kehm bake, ba bung tong-e re, “Tahm edi jia ana rehng go ajahbe, ekidi kpꞌlabe, gana, atv yahke behde. 36 Tum bo, bo song go abon ajahbe ba li a kpidi kpidi, song gunu nsol alehke.”
37 Jisos kehm faange re, “Wahn kaan bo nsol alehke, bo li!” Bo kehm-e bahbe re, “A kpꞌsebe re, wahr song gunu nsol go mpon atahl alon, ba le boa?”
38 Jisos kehm bahbe bo re, “Ebred ebbik ń kpi no? Song kpuren!” Eji bo ma song kpur, bo kehm bake, ba tong-e re, “Ebred eblon, kunu abon nsahre abal.”
39 Jisos kehm tongo ane bao re, bo ji agꞌgabe agꞌgabe go ajele nya kpꞌna kohdo. 40 Bo kehm jehke. Nlong nyindiki jo jolo ane atahl alon alon. Nlong nyindiki jo jolo ane atahl abal ane awubu, ane atahl abal ane awubu. 41 Jisos kehm rodo ebred eblon bio, a abon nsahre abal, seenge go elbung, kak Esowo saam, kehm bakke abred nyao, ka abatꞌtoono ebe re bo ko song bak bo. Fvfo, á kehm kpe bakke abon nsahre bao na abal, bo tob song bak bo kpee. 42 Bo kpee li wohngo.
43 Abatꞌtoono ebe kehm taare erik abred nyao, a nsahre, kak ajeere, ruru ewubu ejeere ebbal. 44 Aneblum ba li abred nyao jolo ane atahltahl nkpel ewubbal ane atahl awubu (5,000). Anebkal, a abonse, bo fangem bo.
Ana Jisos jene go ero alahb
(Mat 14:22-33; Jon 6:15-21)
45 Tvtv o Jisos kehm soro tong abatꞌtoono ebe re, bo yel egbang, gbo-e mbang, song egbuk jehko ji Betsaida, yefono ji, jo yaame ane. 46 Eji á ma tong ellong ane bao re bo song kehnge, á kehm tahme go ewong re á song kak ero.
47 Eji elgung ma ba, egbang bio jolo go nlum alahb. Jisos sa ntahngtahng go ewong. 48 Jisos kehm nyehne re, abatꞌtoono ebe ebbel nfem go egbang, nyi jo lim bo re, bo kꞌma kpe fing egbang. Tibre nfeb jo gbulu bo, feere njahm njahm. Eji ma rehng ejum nkaranka eni nyi efungfu, Jisos kehm kehme eljene go ero alahb asongo goji bo. Á jo jene, are á yahke sehng bo. 49 Bo kehm-e nyehne, á kpꞌjene go ero alahb. Bo tiri re, etohko ji. Bo kehm kehme elrabe.
50 Eji bo kpee nyehn-e no, bo kehm kehme elfahle. Jisos kehm soro tong bo re, “Me wo, kana kpe fahl! Boben eltim!”
51 Á kehm ba yel egbang. Nfeb kehm soro rahke. Abatꞌtoono ebe kpo bo esi sehng. 52 Bo kahnem ana abred nyao lohngo no. Tibre jolo bo ekpehlekpehle.
Ana Jisos limi aneb ayam nob go Galili
(Mat 14:34-36)
53 Bo rehnge kan egbuk eto jehko, edi ndi ji bo jo lung re Genesaret, song kahn egbang ebo. 54 Bo lohngo kan a egbang me, ane kehm soro liingi Jisos. 55 Bo kehm tahme, yel nkpohko ejahbe anyehng anyehng, jo sol aneb ayam go ebkpa, ba edi ajehng ajehng ji bo lꞌwuk re Jisos ebrehng o. 56 Ajahbe nya nnen, a ajahbe nyi ki ga gbal, a abon ajahbe ba nse, ane gbalee jo ko aneb ayam ebo, je go are, fere gboongo Jisos re á lub taame, bo koor-e go ege asꞌsili nsubu. Ane kpee ba jo koor-e, jo lꞌlohko nob.
* 6:2 Jon 7:15; Elt 4:13