8
Anebkal ba jo toono Jisos
1 Eji ma jol ano, Jisos kehm jo jen yannge ajahbe ajahbe ajahbe, jo bung alum Esowo, fere jo tiingi nnoobo etib bi etul bi Esowo. Abatꞌtoono ebe, ewubu ane abal, jolo a ne o,
2 a anebkal bandiki ba á kame bo abi atohko yehke, fere lim bo nob ayam ebo. Meri ji bo jo lung-e re Meri ji lohng go Magdala tob woomo go ellong ane bao, ye ji á kam-e abi atohko na asehma yehke,
3 go Joanna nkal a Kusa, Kusa ji jolo ntubesi no alokeltum ba jolo go nlaaga Herod, go Susanna, a anebkal gbalee bako ba jo kak Jisos, a abatꞌtoono ebe ebo go nsol nyi bo bele no.
Elgan ni li bada mbahmgbe
(Mat 13:1-9; Mak 4:1-9)
4 Eji ellong ane gbalee kpi nlohngo nlohngo go ajahbe ajahbe ajahbe, ba kono edi ajehng goji Jisos, owo á kehm tubu bo elgan nia re,
5 “Nne jolo go, no tahme re á song wohngo amohk nti enye go ege egbe. Eji á jo wohngo, nyandiki fooro gbo go mbang. Ane ba kadde sehng. Nruk ba suudu mele.
6 “Nyandiki gbo noongo go ndi nyi jolo atal atal. Amohk nti nyao gulu elmahnge, fere kpo, waange, tibre ndi waange sehng.
7 “Nyandiki gbo kuumu go elkob akpiri, mahng. Akpiri kehm gbale, bulu akohdo nti nyao.
8 “Nyako gbo noongo go nnooba ndi, kehm mahnge, gbal, kab akab, etasok ajehng ajehng nkab atahl alon alon.”
Eji Jisos ma bung ano, á kehm rabe re, “Nne no kpi atung, nong, á wuk!”
Ana Jisos lennge elgan nia
(Mat 13:10-23; Mak 4:10-20)
9 Abatꞌtoono Jisos kehm-e bahbe ana elgan nia lohngo no.
10 Owo Jisos kehm faange bo re, “Bo ma-n ka elkahne nio ni nsol nyi li ka etul bi Esowo, nyi Esowo behre no. Egom ane bako kpo wuk ngaane ngaane, eji ‘bo lꞌseenge na seenge, kꞌnyehn, fere wuk na wuk, kꞌkahn ana lohngo no.’
11 “Ana wo elgan nia lohngo no. Amohk nti nyao, alum Esowo nya.
12 “Amohk nti nya gbo noongo go mbang lohngo ana ane ba kpo wuk alum Esowo. Nnehm ba yehke alum nyao go bo a ntim, eji bo lꞌkꞌtaame, fere bel eltahre.
13 “Amohk nti nya gbo noongo go ndi nyi li atal atal lohngo ana ane ba lꞌwuk alum Esowo. Bo ko go eyebatahng. Alohk bo nehm bel. Bo kpo toono Esowo mmongare ntiil. Elgaare lꞌba, bo yak-e.
14 “Amohk nti nya gbo kuumu elkob akpiri lohngo ana ane ba ma wuk alum Esowo. Atꞌtiiri nya njini nyia, ekor afang, a ekor nsol nyi njini kpo lim, nsol nyi nyi kpo ra yel go bo a ntim, song bulu alum Esowo tv, akab nehm kul.
15 “Amohk nti nya gbo noongo go nnooba ndi lohngo ana ane ba ma wuk alum Esowo, fere ko, kuuru go bo anoobo ntim nya enehm abehng abehng ki wob, soro asi, jo kab akab.
Etꞌrekahng ji wob go nla ekpꞌkuru
(Mak 4:21-25)
16 “Nnene limm, no ma nyꞌnyaale etꞌrekahng, rod ejeere konngo, jol rod, kak go nla ekpꞌkuru. Á bahke rodo na, kunu go ejum ji bo kpo kunu etꞌrekahng, eji ane ba kpꞌyele ekpꞌkpa lꞌjo nyehn ellennge nio.
17 Tibre ejum ajehng ajehng limm, ji bo behre no, ji lꞌkꞌjol gbuul. Jol ejum ajehng ajehng limm, ji li go mbiiri, ji lꞌkꞌlohng gbuul, ane fere kahn.
18 “Jo kunen ekpu ana ń kpo wuk nsol. Nne awohng awohng no kpi no, bo bahk-e kake na budu. Nne awohng awohng no ki kpi, jio ji á tiri no re á kpꞌkpi, bo bahk-e taare na.”
Nnyehn Jisos, a abonanyehn Jisos
(Mat 12:46-50; Mak 3:31-35)
19 Nnyehn Jisos, a abonanyehn Jisos kehm bake. Bo tikem ma rehng goji Jisos tib ellong ane.
20 Owo ane bao kehm-e tongo re, “Nne, a abonane, bo baa, yim go elatahk kpꞌsebe re bo nyehn-a.”
21 Jisos kehm faange bo re, “Ane ba lꞌwuk alum Esowo, fere jo lim, bo ba li babnnee, a abonanee.”
Ana Jisos nyame nfeb, a ebuku
(Mat 8:23-27; Mak 4:35-41)
22 Efung abehng Jisos kehm yele go egbang, a abatꞌtoono ebe, kehm tongo bo re, “Nong, wahr siiren rehng egbuk eto jehko.” Owo bo kehm soro tahm.
23 Eji bo jo fing asongo, Jisos kehm gboko ellu. Owo egburu nfeb kehm ba kehme ellimi go eto jio, alahb kehm kehme elkimi yel egbang, ba elruru. Bo jolo efin efin ngare nyio.
24 Owo abatꞌtoono ebe kehm ba kpir-e, kehm-e nyahme re, “Nsoo, nsoo, e kpꞌtane na ao!”
Jisos kehm mehle yiimi, kehm nyame nfeb, a ebuku ji jo lim nsahm nsahm. Kehm rahke, edi naange soom.
25 Jisos kehm bungu tong bo re, “Anv, eltaame enahne nꞌna me?”
Owo bo kehm kehme elfahle, fere jo kpo bo esi. Bo kehm kehme elbungu atemtem re, “Anv, ye elkohn nne awoe, no kpo bung tong nfeb, a ebuku, wuk-e?”
Ana Jisos limi nne no bele abi atohko, á nob
(Mat 8:28-34; Mak 5:1-20)
26 Bo kehm song rehng go Gerasa ji jolo egbuk eto jehko. Galili egbuk jehka.
27 Eji Jisos wahre go egbuk, nne awohng lohngo go nla ejahbe, kehm ba wan-e.
Nne noo bele abi atohko ekidi eblab. Á jo jene ebun ebun. Á joom kang etahk, á jo kange edi ji alahm akvne jolo no.
28 Á nyehne kan Jisos a, á kehm rabe, gbo-e go alata, fere jo bung wahre wahre re, “E li nfem anyi awahr a na, Jisos ji Mmon Esowo bi gbale sehng? N kp-a gboongo re, wo ki-m kak erem.”
29 Tibre Jisos tohko tong esabsab etohko jio re á lohng nne noo. Nkpel tvv etohko jio jo yehk-e. Jol eji ane jo kak-e kak agbekobo go abo, a akpade akpade, fere jo baab-e, á jo kiimi na agbekobo nyao, ebi etohko jio jo yehk-e kak go elka emahng.
30 Owo Jisos kehm-e bahbe re, “Mbing enya mee?”
Á kehm faange re, “Egom.” Tibre abi atohko gbalee woom-e go atahng.
31 Abi atohko nyao kehm gboongo Jisos re, á kꞌtong bo, bo je song yel go nrabbe elbing.
32 Ngare nyio ellong akuk gbalee jo li nsol ona go nkpe ewong. Abi atohko nyao kehm gboongo Jisos re á lub yake bo, bo song yel akuk nyao go atahng.
Jisos kehm yake bo.
33 Owo abi atohko nyao kehm lohngo nne noo, song yel akuk go atahng. Akuk nyao kpee kehm beke, song fooro egbunggbung aya, yel alahb tan.
34 Eji ane ba jo baabe akuk nyao nyehne ano, bo kehm beke, song tooro go etahk, a abon ajahbe ba jolo o.
35 Ane bao kehm lohngo ba re bo ba nyehn ejum ji ma lim. Eji bo ba kpiri Jisos, bo kehm tob ba nyehn nne no abi atohko lohng-e no, jehk go alata nya Jisos sange sange. Á ma kak nsol go ngubjing kpee. Owo bo kehm kehme elfahle.
36 Ane ba nyehne ana ngbokesahl nyio ma nob, bo kehm song tooro tong ane bako.
37 Ane kpee ba lene ejang bio bi Gerasa kehm gboongo Jisos re á tahm o song. Tibre bo jo fahle sehng. Owo Jisos kehm song yel egbang re á feere kehnge.
38 Nne no abi atohko lohng-e no kehm gboongo Jisos re, “Nong, me n jol a na!”
Jisos kehm-e tongo re á song, fere bung re,
39 “Feere song kehnge, wo song tong ane ana ji Esowo ma lim ka-a.” Owo nne noo kehm tahme, song tooro tong ejahbe jio kpee bade egburu ejum ji Jisos ma lim ka-e.
Mmon a Jairus, a nnenkal no kooro Jisos ebo go ege a nsubu
(Mat 9:18-26; Mak 5:21-43)
40 Eji Jisos feere no, ba rehng egbuk eto jehka, ane kehm-e jo gbaame. Tibre bo ji, jo sik-e.
41 Owo nne awohng kehm lohngo ba, no bo jo lung-e re Jairus ji jolo ntubesi etahk ero, ba gbo jamme Jisos alahng, fere gboong-e re, á lub je go ege etahk.
42 Tibre á bele mmon mmon awohng no nkal, no ma kang ewubu a nnya ebal. Á noongo go emel elkv.
Eji Jisos jo jen mbang mbang asongo, ellong ane jo fahd-e na fahd kak.
43 Nnenkal awohng jolo o, no alung jo lohng-e go nnahb go ewubu a nnya ebal. Á rannge akpohko nya á bele no kpee, ka abalimakahm. Jol nnene we tikem ma lim, á nob.
44 Owo á kehm jeere kohlo Jisos go njahm, fere koor-e go ege esꞌsili nsubu. Tvtv o, alung eme kehm soro kimi.
45 Jisos kehm bahbe re, “Nne awo ma-m kooro a?”
Eji ane kpee ma ten, Pita kehm bungu re, “Nsoo, ellong ane ni kpꞌjene a na, ni ni kp-a sehme.”
46 Owo Jisos kehm kpe bung re, “Nne ma-m kooro. Tibre me n kahn re, nsahm ma-m tele lohng.”
47 Eji nnenkal noo sebe kahn re, á nehm ma biiri, á kehm lohngo kpꞌkahme abake, ba gbo jamm-e alahng, kehm tooro go esamahr ane kpee, ana ji wahnge á koor-e no, fere tong ana á soro nob ngare nyꞌnehm o.
48 Owo Jisos kehm bungu re, “Mmon ewame, eltaame ena ni ma-a lim, a ma nob. Song go eyebatahng!”
49 Eji Jisos kpi mbungu mbungu, nne awohng kehm lohngo etahk ntubesi ero noo, ba tong-e re, “Mmon ewa ebkpo. Ka kpe gbiingi ntꞌtibi mbol mbol.”
50 Eji Jisos wuku ano, owo á kehm-e faange re, “Ka kpe fahl, taame na taame! Á bahke nobo.”
51 Eji á ba rehng etahk jio, á taamem re nnene kpe yel ekpꞌkpa, sehngem Pita, Jon, a Jems, go nde mmon, a nnyehn, bo ba, á taame no bo yel.
52 Nne awohng awohng jo ji ndon ndon, fere jo ling.
Owo Jisos kehm bungu re, “Kana kpe ling, mmon noa ka kpo, á kpꞌlale na.”
53 Bo kehm-e elwolo, tibre bo jo kahne kpee re, mmon noo ebkpo.
54 Jisos kame kan ane bao yehke, á kehm jabbe mmon noo go ebo, kehm rabe re, “Mmon, mehl!”
55 Etohko mmon noo kehm soro feere ba yel-e, á soro mehl tvtv. Owo Jisos kehm tongo bo re, bo ka mmon noo nsol alehke, á li.
56 Nde, a nnyehn, kpo bo esi sehng. Owo Jisos kehm tongo bo re, bo kꞌtong nne awohng awohng ji ma lim.