16
Cotanhan na quitsꞌaa Jesús cüii jnꞌaan
(Mr 8:11-13; Lc 12:54-56)
1 Nque nnꞌan tmaanꞌ fariseos yo nnꞌan tmaanꞌ saduceos squehan na mꞌaan Jesús. Tanhan nnon jon na quitsꞌaa jon jnꞌaan na njntyꞌiahan na ntsiꞌmanhanꞌ na mayuuꞌ na jnan jon quiñoonꞌndue.
2 Majoꞌ sintcüeꞌ Jesús jñꞌoon ndëëhan, tso jon: “Ya na jndë tman ndoꞌ cojntyꞌiahoꞌ na mꞌaan chincyu vequindyaꞌ tsjöꞌndue, conduehoꞌ na ya jndyi nnonco cüiichen xuee.”
3 Majoꞌ vi na jndë tonco juu xueeꞌñeen, ndoꞌ cojntyꞌiahoꞌ na ntyja chincyu jntꞌa na colo ve, conduehoꞌ na nguaꞌ. ꞌOꞌ nnꞌan na tyiꞌninncüii cotjiꞌhoꞌ cüenta, ꞌoꞌ jndaꞌ nquenhoꞌ na cotjiꞌhoꞌ cüenta ntyja ꞌnaanꞌ chincyu na ntyja tsjöꞌndue, majoꞌ ndicüaaꞌ nꞌonhoꞌ nin ninꞌquitsiquindyi joo tsꞌian tꞌman na cojntyꞌiahoꞌ na matsꞌa.
4 Tsontyichen Jesús: “Nnꞌan na mꞌan nanein, tyia nnꞌanhan, jndë jntyꞌehan Tyoꞌtsꞌon, majoꞌ min na nndaꞌ, cotanhan na njntyꞌia ndëëhan cüii jnꞌaan tꞌman. Majoꞌ tyiꞌjeꞌquitsꞌa ꞌnan na cotanhan, xiaꞌntyi cüaaꞌ nꞌonhan nchu vaa itsiꞌmanhanꞌ ꞌnan na tquenon juu Jonás.”
Jndë joꞌ tja jon, jntyꞌii jon nanꞌñeen.
Tsquentë na nanꞌxuan nnꞌan tmaanꞌ fariseos yo tmaanꞌ saduceos
(Mr 8:14-21)
5 Ndoꞌ sá nntꞌá cüiichen ixndyaaꞌ ndaandue. Ndoꞌ vi na jndë squë́ joꞌ yo Jesús, tëñjoonꞌ nꞌö́n na tsuuꞌ tcya nꞌö́n na ntsayꞌö́n ꞌnan na ntcüꞌá.
6 Tso jon ndë́:
—Quitquen jndyohoꞌ cüenta ntyja ꞌnaanꞌ juu tsquentë na nanꞌxuan nnꞌan tmaanꞌ fariseos yo nnꞌan tmaanꞌ saduceos.
7 Ndoꞌ já na tꞌman jon na quinanꞌjö́n yo jñꞌoon toninncyaa jon, tꞌá na conanꞌnë́n nquë́ ndëë ntyjë́, jnduë́:
—Nndaꞌ jñꞌoon tsinin jon ndëë ngꞌe taꞌnan cyꞌön ꞌnan ntcüꞌa.
8 Majoꞌ taaꞌ tsꞌon Jesús na nndaꞌ mꞌaanꞌ nꞌö́n, joꞌ tso jon ndë́:
—ꞌOꞌ na chjo vantyja nꞌonhoꞌ. ¿Ndu na conanꞌneinhoꞌ ndëë ntyjeehoꞌ ngꞌe na tajndyoyꞌonhoꞌ ꞌnan na ntcüꞌa?
9 ¿Aa tyiꞌcovaaꞌ nꞌonhoꞌ jñꞌoonvaꞌ na tsjö? ¿Aa tyiꞌcañjoonꞌ nꞌonhoꞌ joo ꞌon tanꞌ tyooꞌñeen na tyjë xjen ntanꞌhanꞌ na tcüaꞌ ꞌon min nnꞌan ndoꞌ tiꞌndyo tsque na tua tyooꞌ ntanꞌ na jntyꞌiihanꞌ na jnanꞌvehoꞌ?
10 Ndoꞌ ¿Aa min tyiꞌcañjoonꞌ nꞌonhoꞌ cüiichen ntyqueꞌ tanꞌ tyooꞌ na tcüaꞌ ninnque min nanꞌñeen, ndoꞌ mantyi tiꞌndyo tsque na tua tyooꞌ ntanꞌ na jntyꞌiihanꞌ?
11 Ndoꞌ na sꞌa nanꞌminꞌ, ¿Ndu na tataaꞌ nꞌonhoꞌ na min chito matsinën ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na ntcüꞌa? Matsjö na quitquenhoꞌ cüenta juu tsquentë na nanꞌxuan nnꞌan tmaanꞌ fariseos yo nnꞌan saduceos.
12 Yajoꞌ taaꞌ nꞌö́n na chito tso jon na quitquë́n cüenta juu tsquentë na coninjntꞌue na condë tyooꞌ, majoꞌ tsiꞌman jon ndë́ na quintꞌá cüenta ntyja ꞌnaanꞌ joo jñꞌoon na conanꞌman nnꞌan fariseos yo nnꞌan saduceos.
Tjiꞌ jndyoyu Pedro na Jesús conduihin Mesías
(Mr 8:27-30; Lc 9:18-21)
13 Ndoꞌ vi na jndë squë́ ndyuaa cüentaaꞌ tsjoon Cesarea Filipo yo Jesús, já na cotsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon, taxeeꞌ jon ndë́, tso jon:
—Ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, ¿Nin tsꞌan condue nnꞌan na condui ja?
14 Tꞌá ꞌndyo jon, jnduë́:
—Mꞌan nnꞌan conduehan na ꞌuꞌ Juan, nquii tsan na totsiquindëëꞌ nnꞌan. Ndoꞌ ñꞌen nnꞌan conduehan na ꞌuꞌ Elías, ndoꞌ vandyaꞌ mꞌan nnꞌan na conduehan na ꞌuꞌ Jeremías oo cüiichen tsꞌan na toninncyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndyu na toxenꞌchen ntyja nchu vaa ꞌnan na nguaa.
15 Yajoꞌ taxeeꞌ jon ndë́:
—Ndoꞌ ꞌoꞌ jeꞌ, ¿Nin tsꞌan conduehoꞌ na condui ja?
16 Tꞌa Simón Pedro ꞌndyo jon, itso juu:
—ꞌUꞌ condui nquii Mesías, Jnda Tyoꞌtsꞌon na vandoꞌ.
17 Tso Jesús nnon Pedro:
—ꞌUꞌ Simón, jnda Jonás, ngꞌe na mavaaꞌ tsonꞌ na nndaꞌ, tꞌman jndyi ityio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaan ꞌuꞌ ngꞌe chito aa veꞌ tsꞌan siꞌmanhanꞌ nnonꞌ, nquii Tyëhöꞌ na mꞌaan quiñoonꞌndue, juu jon incyaa na mavaaꞌ tsonꞌ ntyja njan.
18 ꞌUꞌ jndyuꞌ Pedro, jñꞌoon na tsiquindyihanꞌ tsjöꞌ, ndoꞌ nacjooꞌ jñꞌoon jndyoyu na tsuꞌ ntyja njan, joꞌ ntquën tmaanꞌ nnꞌan na macüji ntyja njan. Ndoꞌ min yotyia na mꞌan quityquiiꞌ vꞌio na nanꞌxuan najndë tyiꞌjeꞌquindëë ntjueꞌ cjehin joo nnꞌan na conduihan tmaanꞌ cüenta ja.
19 Ja nninncya na ntsixuanꞌ najnduꞌ na ntsiꞌman jndyoyuꞌ ndëë nnꞌan nin jñꞌoon na nninncyahan chaꞌ cüaaꞌ nꞌonhan nin ꞌnan quintꞌahan, chaꞌ ndëë ntyeꞌntjon Tyoꞌtsꞌonhan. Jñꞌoon na ntsuꞌ na tyiꞌitsohanꞌ na nntꞌa nnꞌan na conduihan cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon, ntsijonhanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen yo jñꞌoon na ntyjii nquii jon. Ndoꞌ jñꞌoon na ntsuꞌ na vanaan na ntꞌa nnꞌan, mantyi ntsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌxjen jñꞌoon na ntyjii nquii jon na vanaan na nque nnꞌan na conduihin cüentaaꞌ jon quintꞌahan.
20 Ndoꞌ jaaꞌ jñꞌoon na tso Jesús ndë́ na minꞌncüii nnon tsꞌan tyiꞌnanꞌmán na nquii jon conduihin Mesías.
Itsiquindyi Jesús na nnanꞌcueeꞌ nnꞌanhin
(Mr 8:31-9:1; Lc 9:22-27)
21 Xjenꞌñeen já na cotsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa Jesús, taꞌ jon na itsiꞌman jon ndë́ na mancüii xjen icanhanꞌ na chi ncja jon Jerusalén. Ndoꞌ joo nnꞌan na conintque ndëë nnꞌan na mꞌan juu tsjoonꞌñeen, yo ntyee na conintque ndëë nanꞌñeen, yo nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés, nnanꞌjndaꞌ nanꞌñeen na ntquenon jon naviꞌ tꞌman ndoꞌ nntꞌahan na cueꞌ jon, majoꞌ xee na jndë ndye ngüandoꞌ xco jon.
22 Ndoꞌ vi na jndë jndyii Pedro na nndaꞌ, tëyꞌoon jon Jesús vi ntyja, taꞌ jon na jaaꞌ jñꞌoon tso jon nnon Jesús, tso juu:
—Tyiꞌntsitiuꞌ na nndaꞌ, ta, tyiꞌjon ncyaa Tyoꞌtsꞌon na ngenoonꞌ na nndaꞌ.
23 Tequen Jesús, itso jon nnon Pedro:
—Quenanꞌ ꞌuꞌ na tonön, ꞌuꞌ yo Satanás mavayonꞌ jñꞌoon. ꞌUꞌ ninꞌquitsaꞌ na ntsitja ja, ngꞌe chito mꞌaanꞌ tsonꞌ chaꞌxjen itsitiu nquii Tyoꞌtsꞌon, ꞌuꞌ mꞌaanꞌ tsonꞌ chaꞌxjen na mꞌaanꞌ nꞌon nnꞌan.
24 Jndë joꞌ tso Jesús ndë́ na cotsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon:
—Minninchen tsꞌan na ninꞌcayꞌoon juu yo jñꞌoon na mancya, icanhanꞌ na cüjihin yo ꞌnan na itsitiu nquii juu. Quintjo ya nchjii juu yo naviꞌ na iquenon juu, min xe na aa ntyja ꞌnaanꞌ joꞌ ntscueeꞌhanꞌhin, ndoꞌ mantyi quindyontsijonhin yo ꞌnan na matsꞌa.
25 Ngꞌe minninchen tsꞌan na incyaa juu na cuaanquii na nin ꞌnan na ngenon juu, ngꞌe na mꞌaan juu ntyja njan, tsanꞌñeen ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaanꞌ juu. Majoꞌ minninchen tsꞌan na itsijndaꞌ nquii juu nchu ya chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaanꞌ juu, ntyja ꞌnaanꞌ joꞌ ngitsu ñuaanꞌ juu.
26 Tanin, min xe na aa ninvaa tsonnangue ngüantjon tsꞌan, majoꞌ xe na aa ngitsu ñuaanꞌ juu, ¿Yuu vaa na itejndei nanꞌñeenhin? Mangiohoꞌ na taꞌnan ncüii nnon na nninncyaa tsꞌan na ngüañoonꞌhanꞌ juu chaꞌ ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaanꞌ juu.
27 Ja na condui tsansꞌa na tꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, nndyö nntꞌa tsonnangue yo ángeles cüentaaꞌ Tyëhöꞌ. Yajoꞌ chaꞌxjen conditꞌmaanꞌ jon, majoꞌntyi ntsixuan ja. Juu xjenꞌñeen ntsꞌa na ncüii cüii tsꞌan ncyꞌoon juu cüenta ntyjantyi ꞌnan na totsꞌaa juu, aa ꞌnan na ya, ndoꞌ aa ꞌnan natyia.
28 Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, quiiꞌ ntꞌanhoꞌ mꞌan ntyjeehoꞌ na tyiꞌxeꞌcüjehan ata xjen na jndë jntyꞌia ndëëhan ja na condui tsꞌan na jnan quiñoonꞌndue na ncüjë na ntyentjön.